Boudika

Če pa tole ni indijansko poletje, potem pa ne vem, kaj je http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

Eh, Janko - že moje pisanje si razumel zunaj konteksta http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png . Mogoče sem jaz nerodno umestila Domoljubkino pisanje, ampak govora je bilo o drugih stvareh. Itak da se strinjam s tvojim mnenjem glede staršev včasih, ampak danes sistem od nas pričakuje, da smo vse bolj prisotni in angažirani v življenjih svojih otrok. V enih stvareh je to dobro, v drugih pa ni. Tisto o mulariji iz soseščine, ki je norela skupaj, drži. Tu so mulčki našli svoj alternativni svet svobode in domišljije (seveda pa je šlo lahko tudi več stvari narobe). Takšne soseske danes izumirajo, demografska slika je drugačna, način življenja je drugačen in že tu so otroci bolj odvisni od svojih staršev. Danes se dejansko (to ni moja izmišljija) otroke veliko več vozaka okrog po raznih krožkih in dejavnostih ali pa so znotraj socialnega kroga svojih staršev, pa v vse se vključuje neke zunanje izvajalce, posrednike, povsod se štima neke delavnice. To pomeni, da se otroci vse manj sami angažirajo v svojem prostem času, si nekako sami najdejo neko zanimacijo, vse bolj pa se jim nekaj servira. organizira, jih zabava s strani posrednikov. Se bojim, da s tem ne prispevamo k samostojnosti otrok. Otroci danes sploh več ne znajo skupinskih, družabnih iger. Vse bolj pogosto grejo skupaj do računalnika ali tv-ja. No, evo, Mayita, ti si imela zgleda primer neke bolj aktivne delavnice, kjer si se ukvarjala z otroki, je pa veliko takih aktivnosti za otroke, ki so res kr neki. Samo da se otroke nekam poturi. In to, kar praviš - od vsepovsod slišim, koliko se starši ukvarjajo z otroki pri učenju. Ej, v čem je potem smisel šole? Starši naj bi spremljali razvoj otroka, ni pa point v tem, da so vzporedni in nadomestni učitelji.

Hja, se je tudi meni zdelo, da gre za neko brezpredmetno zadevo - v stilu špikanja nekoga. Kar se tiče tekoče teme: Okrog mene je veliko primerov, ko starši silijo otroke v glasbeno in potem jamr, da otroci nočejo vadit http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png . Pri meni je bilo vse skupaj zelo čudno, se mi je glasbena sčasoma zagravžala - sistem kot tak (pa so mi celo štipendijo za srednjo glasbeno ponudili - obup) in pustila vse skupaj. Fajn je, da si pozoren na to, kaj otrok rad počne in to otroku v čim večji meri omogočiš. Naša dva sta zaenkrat rada po igriščih in plezata http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png In to je čisto zadosti. Se bosta že sama odločala, če jima bo kaj všeč. V bistvu to, kar je rekla Domoljubka - da ne znamo več pustiti otrokom njihove lastne poti, kot so znali naši starši - to me skrbi zaradi sistema kot takega. Ker sem bila navajena iz svojega otroštva, da sem za vse sama, od sebe odvisna. In verjetno bom to pričakovala od tamalih - blazno težko sprejemam to, da naj bi starši nadzorovali otroka in se učili skupaj z njim (kar slišim od vseh staršev). To mi je čisto tuje. Ne vem, kako bom to sprejela. Pa tudi vse večje obremenitve otrok. Problem je, ker starši to forsirajo. V vrtcu pri triletnikih so že začeli sanjati o računalniškem opismenjevanju. Pa o vseh mogočih krožkih. V šoli pa itak - smo že dobili virtualni učbenik - ko otroci lahko vadijo matematiko na računalniku in celo tekmujejo za točke. Pa še domače naloge bodo dobili preko računalnika. Juhej http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png

Hm, Anne, imam občutek kot da te je nečesa strah. Bi rada rekla, da mora biti kakšna racionalna razlaga za tole, samo bo izpadlo butasto http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/mellow.png

A se zavedate, da ste čisto izven teme Vzgoja otrok? Pa da je to nefer do Mayite?

No, to je težko napovedovati. Večinoma bi človek to rad verjel, lahko se pa samo odpira Pandorina skrinjica... Ali pa eno in drugo. Zase vem, da imam raje take ljudi, s katerimi se, če je nuja, pošteno skregam, ampak se dajemo okrog stališč, se ne spuščamo v nizke udarce in osebna obračunavanja. Za estetiko komunikacije mi dol visi, če želim, se potrudim, da nekoga razumem. Pa tudi jaz ne znam komunicirat najbolj jasno, tako da nimam kaj težit drugim. In ponavadi kljub robustni komunikaciji lahko odkrijem čisto v redu človeka, pri kakšnem pa enostavno ne začutim pristnosti in je komunikacija nemogoča.

Da ne smetim drugje - bi rada samo povedala, da pogosto opažam, da mnogi člani foruma začenjajo konflikt z Mayito in ne obratno, pa tudi sama sem že brez potrebe kdaj postala preveč napadalna, ker me je povlekla splošna energija foruma. Name sicer Mayita deluje zelo dobro, je zelo pristna in mi njena odprtost veliko da. Tako da so mi ti konflikti in obtoževanja res brezveze. V bistvu smo mi ostali krivi, da ne znamo komunikacije drugače speljati.

Niso to geni, ampak prenos osebnosti in vzgojnih prijemov. Ti si pač vzgojen tako, da ti je vse dovoljeno in z manipulacijo dosežeš, da ti ljudje pogledajo skozi prste. Ljudem s šibkim karakterjem se zdi tvoje obnašanje simpatično in te v tem vzpodbujajo. Tukaj na forumu ti ne bodo dali pametnih nasvetov, ker če bi ti hoteli dobro, bi ti že zdavnaj postavili meje. In tvoja punčka ravno tako rabi meje. In je brezveze karkoli razlagat, ker vas je itak večina tukaj v tej dinamiki.

Ja, v spominjanju preteklosti je neizogibno tudi nekaj idealiziranja. Moram spomniti še na eno razliko. Otroci smo bili bolj svobodni (prepoznam tudi svoje otroštvo v marsičem), je pa bilo tudi več možnosti, da vse hudo, kar se je zgodilo otroku, ostane neopaženo, skrito, potlačeno. Ker se nihče tudi ukvarjati ni znal s tem. Vsaka stvar ima dve plati. Oshovo pisanje berem bolj kot idealni model, otrok se lahko povsem svobodno in hkrati varno razvija zgolj v skupnosti, ki je v celoti etična, zrela, razumevajoča do otroka. Mogoče je kdo gledal film po scenariju Mihe Mazzinija - Sladke sanje. To je nekje obdobje našega otroštva (malce bolj zgodaj v bistvu, mogoče šestdeseta). Tu je videti tako svobodo tistega časa, kot prepuščenost otrok samim sebi v najhujših situacijah. To je tista druga plat, na katero radi pozabimo, ko se spominjamo preteklosti. Zato vedno, ko se opozarja na današnji čas in zlorabe otrok (kar je seveda prav in nujno), moram spomniti, da je bilo v preteklosti veliko težje, veliko manj - če sploh, se je govorilo o tem, še manj se je kdo z zaščito in pravicami otrok ukvarjal. In to je bil tudi problem ekspresnega mentalnega preobrata - seksualne revolucije - ko so ljudje hiteli kazat svojo odprtost, osvobojenost predsodkov, hkrati pa sploh niso razumeli do kod segajo pravice otrok in pred čim bi morali biti zaščiteni. Vem to iz svojega otroštva - kaj vse sem že videla in vedela in čemu bila izpostavljena v predšolskem obdobju, da ne govorim o tem, da sva lahko (celo vzpodbujani) dve osnovnošolki bili cele noči zunaj, na zabavah, brez nadzora in kakšne posledice so vsemu temu sledile. Umetnost je v bistvu iskanje ravnotežja med svobodo in varnostjo/zaščito otroka. Tudi v preteklosti te zadeve niso bile ravno počiščene, čeprav na drugačen način kot danes.

In church last Sunday, I heard a sweet elderly lady in the pew next to me saying a prayer. It was so innocent and sincere that I just had to share it with you: " Dear Lord: The last year has been very tough. You have taken my favorite actor - James Garner; my favorite actress - Lauren Bacall; my favorite Comedian - Robin Williams, and finally, my favorite author -Tom Clancy. I just wanted you to know that my favorite politicians are - Barack Obama, Joe Biden, Nancy Pelosi and Harry Reid. . . . . . Amen"

Jaz bi pa vedno sanjala takšne sanje, kot sem jih zadnjič - nekdo je pokal vice in cele sanje sem se samo smejala.

Bi bilo zanimivo vedeti, kako se takšen tip obnaša, če mu kaj spodleti. A potem žensko obtoži čarovništva?

Ja, mogoče bi šli v posebno sobico http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png? Ker smo že pri veri - vsi, ki jih poznam, so dali otroke krstiti (en tak konformizem, ki so ga prakticirali že v socialističnih časih), midva nisva. Potem imaš pa en kup krščenih ljudi, ki cerkve od znotraj niti videli niso. Bosta že otroka sproti sama videla, ali jima je kakšna vera sprejemljiva ali ne. Moje stališče je, da moraš biti za razumevanje in prakticiranje vere zrel. Je bilo že nekaj prigovarjanj in postrani pogledov zaradi tega, ampak bo že.

Mihela, vse najboljše http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon170.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/party.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gif , pogledat nas pa ne prideš nič več http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

Aja, merimo lahko samo prijavljeno število posilstev, ne moremo vedeti, ali je posilstev več, kot jih je bilo včasih, lahko da jih je celo manj. Posilstva niso povezana z zakrivanjem ali odkrivanjem telesa, to je mit. Prišli smo celo tako daleč, da se nekateri zgražajo, ker starši puščajo gole otroke na plaži, ker naj bi to vzpodbujalo pedofile.

Moje mnenje.....na dolgo..... Strinjam se s tabo v tem, da imamo, kolektivno gledano, glede odnosa do golote, telesa, tudi seksualnosti zelo nerazčiščen, celo shizofren odnos. Da so tu neka nezdružljiva nasprotja. Tako kot ti in marsikdo drug ne vidim problema v goloti, problem vidim v izpostavljanju telesa kot objekta. Imamo pa različna merila glede tega, kdaj je telo izpostavljeno kot objekt. Glede tistega konkretnega primera koledarja z nagimi ženskami - če boš privzgojila otrokom lep odnos do spolnosti in do drugega spola, takšne zadeve nanje ne morejo bistveno vplivati. Moški s takšnimi koledarji ne dajejo svojim otrokom najboljšega zgleda, najboljšega sporočila o njihovem lastnem telesu, ampak če je to največja škoda, to še ni tako hudo. Hujše bi bile vulgarne opazke, otipavanje, in bog ne daj, hujši posegi v njihovo telo, Problem vsega tega je, da dajemo otrokom dvojna sporočila. Namreč naučimo jih, da se morajo v javnosti pokrivati, da golota v javnosti ni dostojna, potem pa naletijo na slike golih ljudi, ki namigujejo na seksualnost, na vzburjenje. In ravno to, ja, kar praviš - večina ne bi imela svojih žena, hčerk, sorodnic, razgaljenih na koledarjih, sploh ne v takšnih pozah, če so pa to neke tuje ženske, potem je pa v redu? To so dvojna merila. Kako se to kaže v praksi - evo, mojo starejšo blazno zanima, zakaj se moramo kopati v kopalkah, zakaj se moram zakriti, ko se na morju, bazenih, itd., preoblačimo v kopalke? Zakaj morajo ženske nositi nedrčke, zakrivati joške, kot pravi, moški pa ne? Pa zakaj je recimo, kakšna mamica v šoli v hidžabu? Kako otroku razložiti vsa ta kulturna protislovja? Mene golota ne moti, blazno blesavo se mi zdi, da se moramo na plaži pokrivati, ker s tem sporočamo, da so določeni deli telesa nedostojni. To ni naravno. Nudo plaž pa tudi z otroki ne bom iskala. Keč je v tem, da če bi bila golota v javnosti nekaj povsem vsakdanjega, če bi sprejemali golo telo kot nekaj povsem običajnega, fotografije golih žensk in moških ne bi imele popolnoma nobenega učinka, razen če bi bile umetniške. Ne bi jih rabili. Zakaj učimo ljudi, da je golo telo nedostojno? Vse je v glavi. Zakaj ta sram? Ali pa da se avtomatično poveže s seksualnostjo? In spet v praksi - povsod mrgoli izzivalnih fotografij razgaljenih žensk, ko pa iščeš kopalke za deklico (danes so normativi takšni, da otroci morajo biti v kopalkah, sploh v bazenih), od dojenčice naprej skoraj ne moreš dobiti kopalk brez nedrčka. Blesava tržna finta. In ko so šli otroci z vrtcem pri petih letih na morje - so se nekatere mamice pridušale, da svojim hčerkam ne bodo dale zgornjega dela kopalk, ker so proti temu (tudi jaz ga ne dajem). Potem me je moj opozoril, naj vseeno spakiram kakšen nedrček zraven, ker se lahko zgodi, da ga bodo imele vse druge deklice. Sem ga poslušala. In dejansko je bilo res - na koncu so čisto vse petletne punčke imele zgornji del nedrčka - ker se je vsak od staršev bal, da bo njegov otrok izpostavljen. In zdaj, ko gremo na morje, v bazen, itd., mi starejša zabrusi, da dokler bom jaz imela nedrček, ga bo nosila tudi ona. Pa si pomagaj....

A sebe lahko analiziram, delim, ker sem dobila asociacije? Da ne bo to blamaža Cigančice, katere zapisi so mi včasih zelo navdihujoči? Nekoč sem pisala pravi dnevnik, samo zase, kamor sem izlila celo sebe, brez kakršnekoli cenzure. Zame je to edini način za arheološka izkopavanja po duši. Tega luninega dnevnika nisem nikoli resno jemala kot samoizpovednega dnevnika - je bolj kot čvek z znanci, ki si nekaj povedo ob slučajni kavici. Če jim paše. Ali pa prepir, kakorkoli. S svojim osebnim dnevnikom se ne moreš prepirati. Ta te ne obsoja, ne analizira, ne blamira. Tu se pač srečaš sam s sabo. In veš, da če čutiš, da nekaj ni v redu, da tako je, tudi če bi drugi poskušali to obrniti na šalo, te tolažiti, pogledati z druge perspektive. In veš tudi, kdaj je v redu - tudi če bi te drugi kritizirali, poniževali, zasmehovali. Virtualni svet in delitev z drugimi je smiselna za spoznavanje svetov drugih in za delitev izkušenj, redko je to možnost večje samorefleksije. Reakcija drugih je opis njihovega subjektivnega sveta, ne tebe samega. Osebni dnevnik izgleda čaka na boljše čase, sem pa tudi jaz očitno preveč v virtualnem svetu. Sem na osebno željo izpustila všečke http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Ne vem, če je kdo bral Milivojevića - Formule ljubezni - zanimivo se mi je zdelo, da prav tega dejstva nikjer ne omenja, ko se ukvarja z mistifikacijo ljubezni. Mogoče se mu je zdelo dovolj, da razloži, kaj ljubezen ni, pa se ni ukvarjal z nezavednimi silnicami v človeku?

No,kar se kulinarike tiče: ti nisi tipičen predstavnik nekega naroda - jaz pa tudi ne. Oba skupaj pa dava povprečje. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Mobing je ena najtežje razrešljivih stvari, KoryuBudo se je nekaj hvalil s svojim znanjem glede mobinga, bog si ga vedi, kako je uporaben? A ignorirat se tega tipa ne da? Na kakšen način ste vsi odvisni od njega, je vaš šef? Zakaj pa njega ne prijavite zaradi mobinga? In zaradi vsega drugega?

Glede kulturne sprejemljivosti določenih jedi - vsak pripadnik nekega naroda se kremži ob določenih tujih ekstravagancah (večine ne bom naštevala). Kar je enim vrhunska specialiteta, je drugim gravž. Meni je ob kuhanju vampov enako neznosno zaudarjalo, kot ob kuhanju polžev, ki so mi jih pripravljali na Siciliji. In pri nas so vampi, žolca in podobne "dobrote" veljali za specialiteto, polže so pa nabirali za prodajo v Italijo. Pri nas obstaja vsaj eno podjetje, ki se ukvarja z gojenjem polžev, vendar jih izvozijo večinoma v tujino, ker pri nas ni kupcev, ni povpraševanja v gostilnah. Meni so pa recimo Italijani, Portugalci, Francozi polže ponujali kot vrhunski izraz gostoljubja. Na Siciliji sem jih morala poskusiti, pa jih ne bom več, na Portugalskem se je žrtvovala moja prijateljica, v Parizu sem pa samo hvaležno pobrala recept (ki ga nimam več). Vampov pa nisem v življenju poskusila, čeprav so v slovenski kuhinji cenjeni, tako kot krvavice (hvala Butlu). Hvala pa tudi Cookie, slovenske vegi variante me pa še kako zanimajo. No, kaj boste dons jedl? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Vsak del bezga - cvetje, plodovi, listje - ima drugačen vonj in okus. Verjamem, da tudi lubje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png , samo ne vem, če je kdo preizkušal.

Ok, ok, sem preizkušala samo tiste prijetne dele bezga http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Drugače pa, wow, imamo ekspertko za slovensko kulinariko (in tujo najbrž tudi). Milina za branje. Tole z domačo slovensko kuhinjo se strinjam (kar se tiče vegi), kar se tiče naših slovenskih gostiln, pa se res večinoma vse bolj ali manj začne in konča pri štrukljih in kakšni enolončnici, če sploh. So pa kakšne izjeme, kot povsod drugod.

Meni je bil pa bezeg vedno všeč, ker se že omenja. Cvetje bezga čudovito diši. Bezgov čaj, krasen. Ocvrti bezeg, podobno kot ocvrti bučni cvetovi.

Ja, moram to komentirat s svojo izkušnjo. Zase sem imela vedno v spominu, da nisem imela nikoli nobenih alergij, se pa spomnim, da so začeli problemi po prvem porodu, ko sem naredila kapitalno napako in pod vplivom vseh teorij in opozoril, kako mora biti za dojenčka vse čisto, pač dejansko čistila ko zmešana vse prostore in žal uporabljala kemična sredstva in sem dobila ekcem na roki. Mi je zdravnica rekla, da je to zelo pogost pojav pri mladih mamicah, ravno zaradi čiščenja. Sem nato skenslala kemična čistila, kolikor se je dalo, če kaj čistim, uporabljam rokavice in problemi se niso več pojavljali. V bistvu to razumem kot obrambo telesa pred agresivnim vdorom nečesa tujega. Me je pa ta izkušnja morala prav butniti, da sem se zavedela, kaj delamo okolju in sebi pod vplivom vseh možnih reklam in propagande. Je pa najbrž delno res, kar pravi Shaman. Sem brala antropološko študijo avtorice, katere imena se ne spomnim, ki tudi trpi za alergijo, pa kljub temu navaja, da je poleg dejanskih vzrokov za alergije tudi stvar moderne dobe, da se vse možne simptome pripiše alergiji. Je bolj priročno in elegantno, kot najti kakšen drug vzrok.