Boudika

In o tem smo že razglabljali. Ampak odgovornost je tudi na strani državljanov. Da se pustijo voditi populizmu, da se kritično ne oglasijo. da jih ne zanima, da se distancirajo z izjavami, da itak ne vemo, kaj se je dogajalo med vojno. Da oni s tem nimajo problemov. Kakršni državljani, takšna politika. J..... ga!

Brez veze. Zakaj pa se tukaj pogovarjamo o lastni angažiranosti, iniciativi? WTF? Ali še vedno čakate, da bo nekdo za vas nekaj naredil? Da vam bo napisal program, ki ga rabite? Ti časi so minili. Ne pričakujem hudih premikov od nobene stranke, tudi od Cerarjeve ne. Pa tudi, če bi bila stranka še tako dobra, ob pasivnosti državljanov se bo spridila, prej ali slej. Drugače pa se strinjam - da so ti programi neka zelo posplošena izhodišča, ki v konkretnem primeru ne pomenijo nič. Morali bi se pogovarjati o konkretnih zakonih, konkretnih problemih in imeti tudi mehanizem, da od stranke zahtevamo izvršitev dogovora.

Se kar strinjam z Domoljubko. Všeč mi je iskanje pozitivnih rešitev, ne nenehno kritiziranje, omalovaževanje in pljuvanje v lastno skledo. To, kar govori Cerar - da smo pristali na koruptivnost - jemljem z rezervo. Koruptivnost se je večinoma dogajala za našimi hrbti, tako kot se dogaja še danes. Pa mislim, da smo o tem že debatirali - še vedno ne vidim, da bi kdo predstavil učinkovit način, mehanizme - kako doseči transparentnost, javno preglednost porabe državnega denarja. Odvisni smo od zaupanja v institucije, ki to kontrolirajo. Kako doseči množični, javni vpogled in kontrolo. Ne more se reči, da pristajamo na koruptivnost, če sploh ne vidimo, kje in kako se pretaka denar. Poleg tega je v času tranzicije potekala nova ideološka obdelava državljanov in poteka še danes. Na eni strani popolno negativiziranje socializma, na drugi nekritično čaščenje in pasivno sprejemanje kapitalizma, brez razumevanja njegovih negativnih stranskih posledic. Zamenjava enega ideološkega ekstremizma z drugim. Ta tranzicija je bila za mnoge šok, ljudje so bili vrženi iz enega sistema v drugi. Mislim, da v vsem tistem ideološkem pranju večina ni niti imela možnosti kritično ovrednotiti en in drugi sistem. Državljani so še danes bombardirani s takšnimi in drugačnimi konstrukti. Izjemno malo je dobronamernih, konstruktivnih analiz. Po moje je treba sprejeti, da smo v fazi učenja, da imamo neko določeno, ne preveč vzpodbudno zgodovino za sabo in rabimo čas, da se začnemo drugače organizirati. Seveda odvisno tudi od dogajanja na globalni ravni, so tu še drugi dejavniki, od katerih smo odvisni. Joj, Ceres - tista tvoja primerjava z bloki - mi smo se ravnokar zelo normalno, kultivirano dogovorili o skupnem financiranju obnove fasade bloka. Skupaj z upravnikom smo našli rešitev, ki je sprejemljiva za vse lastnike stanovanj. Se mi zdi, da bi morali gledati tiste pozitivne primere, ne posploševati negativnih.

Dobra analiza nevolivcev, se povsem strinjam z njim. http://www.mladina.si/157039/mi-smo-76/ "Lahko se še tako trudimo nizko udeležbo predstaviti kot znak naraščajočega nezadovoljstva s politiko, v resnici gre predvsem za znak naraščajočega nerazumevanja družbe. To, kar čutite v zraku, ni upor, ampak individualizem, pasivnost in neobveščenost. Kam pelje takšno zanemarjanje demokracije, kažejo izidi evropskih volitev, saj se povsod vzpenjajo tisti, ki demokracijo ukinjajo. Diktatorji so namreč edini mogoči predstavniki ljudi, ki jim je demokracija odveč."

Porast ekstremističnih desničarskih skupin je zaskrbljujoč. In večina je dokaj ravnodušna glede tega. So usodnejše stvari kot ukvarjanje z našo (ne)pomembnostjo tukaj. Rezultati volitev so kakršni so. Desno usmerjeni volivci se lažje poenotijo okrog ene stranke, ki konec konec izpolnjuje pričakovanja desnice. Levica se je kompromitirala, asistira desnici, ali pa je razdrobljena na številne novejše manjše stranke in različne programe. Predvsem pa je zaskrbljujoče večinsko mnenje, da v naši družbi ne more nihče ničesar narediti za skupnost, če se drži zakonov. Zato takšna množična podpora modelom kot so Janša, Jankovič, Popovič,... Problem je še naša pretekla politična dediščina, ker ljudje nismo navajeni resničnega avtonomnega, samoiniciativnega delovanja. Tega se moramo šele naučiti, če nas ne bo prej sistem sesul. Pa še en problem je - da poznavanje programov strank ni dovolj. Nimamo učinkovitega sistema, ki bi stranke zavezoval k izpolnjevanju predstavljenih programov. Verjamem, da bi to lahko uravnovešala močna civilna iniciativa. Ja, vsekakor, že dolgo sem mnenja, da bi se namesto apatije, vdaje in potrebe po vodenju morala razvijati močna državljanska iniciativa. Je pa potrebno zaupanje v ljudi - da so ljudje zmožni preseči egoistične interese in potrebo po nadvladi drugega.

Zgolj komentar na rezultate volitev v evropski parlament. http://www.primorske.si/Slovenija-in-svet/Evropske-volitve/Prodor-skrajnezev.aspx

Silom prilike dobivam vpogled v risanke, ki se vrtijo v kinu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png, odkrivam neznano področje in sem včasih celo prijetno presenečena. Drobižki so takšen simpatičen, gledljiv filmček, s povsem svežim pristopom - posneto v naravnem okolju, brez govorjenja, zgolj z zvočnimi efekti. Pa Ledeno kraljestvo z dobrim, dokaj psihoanalitičnim scenarijem, bolj za odrasle kot za otroke. Še se da narediti dobre stvari.

Meni je pa blizu tale http://www.youtube.com/watch?feature=player_detailpage&v=dVJckO3Xq8k

Ma saj zadrge imajo zdaj skoraj vsi - pač snemljivo pralno prevleko. Tudi naši, samo polnilo je fiksno. Mogoče pa eno gosko fentam, ji populim perje, pa zašijem v blago. Ima, da je kvalitetno. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Nisem izbirčna glede vzglavnikov, samo nizki morajo biti, udobneje spim brez vzglavnika kot s previsokim. In neverjetno težko je dobiti res nizke vzglavnike, ne razumem. Imam doma od Dollarja vzglavnik, kao ergonomičen in najnižji, kar so jih imeli, pa mi je čisto neuporaben. Ene primerne sem zase nazadnje našla v Leclercu, zdaj pa iščem rezervo.

Jaz sem pa še malo pri branju o porokah http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png . Se ne spomnim nobene, na kateri bi kdo jokal. Mi je pa zelo ostala v spominu ena, ki sem jo videla v Grčiji - vzdušje noro dobro, nevesta se je pa rolala od smeha, že ko je stopala iz avta. Pa toliko porok, kot sem jih videla v Grčiji in na Siciliji, nisem videla v nobenem drugem delu Evrope. Totalen žur. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif Tudi šopek me je spomnil na eno poroko - ni nas bilo veliko, ženske smo bile vse s partnerji, ampak nobena poročena. In smo ovekovečene na eni fotografiji, kjer šopek leti proti nam, me pa vse istočasno nagnjene na drugo stran, da bi se izognile šopku. Načeloma imam rada poroke, ker je ponavadi dober žur, samo tistih s harmoniko in domačimi vižami ne prenesem. Pravzaprav bi bil že čas za kakšno novo. Se strinjam s Cigančico, da bi bilo fajn iti za kakšen teden peš, z nahrbtnikom na rami http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif , še je čas, da to uresničimo. Največ, kar mi je uspelo narediti, je bilo nekajdnevno potepanje po hribih, od koče do koče, pa mi je žal, da ni šlo za teden ali dva. Zdaj smo pa bolj kids version, smo med vikendom dinozavrčke gledali v Volčjem Potoku. Tiste fitnes napravice vmes med otroškimi igrali pa sploh niso slaba ideja, lahko bi jih namontirali zraven na otroških igriščih, da bi imeli tudi starši kaj početi zraven. Samo preveč odraslih na zastonj fitnesu bi se najbrž nabralo poleg malčkov. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

Po dolgem času spet lepo brat LF. Omenjanje bezga mi vedno prikliče spomine na otroštvo - nasade bezga pred babičino hišo, pa njene čaje. Vonj bezga. Kot en drug čas. Ne vem, če bom še kdaj doživljala podeželje na isti način. To je izgubljen čas nedolžnosti. Pa bi včasih kot odrasel spet stopil tja. Zdaj posebej. Ko z vseh strani čutim preplavljenost, ki naj bi pomenila obilje. Obilje informacij, možnosti, ponudbe, storitev. Pa moram samo z lopato odmetavati vse, česar ne rabim, da bi prišla do tistega, kar rabim. Kot v trgovskem centru, kjer moram med 1001 vrsto kosmičev najti ene navadne. Me že pelje v nerganje.... Tudi jaz se težko spravim v pogon. V tisto, kar je treba narediti. Od bezga do jutranje samokritike. Gremo.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png Kljub nasvetom - nekako se ne vidim v tem, da bi z motorko in bencinom okrog skakala. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif

Čakaj, nisi več politično korekten. Se bo kdo spotaknil ob motorko http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png Mogoče tudi ob bencinhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

A misliš, da vlačimo dračje in kresilno gobo s sabo? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

A ni kres že mimo? Saj bo čez 10 dni 27, 28 stopinj, potrpite malo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Mi tudi ne kurimo že lep čas. Še nekaj dni, pa bi se moralo otopliti. Upam vsaj, ker bomo imeli nekaj praznovanj na prostem.

Sploh več ne vem, ali je boljše molčat ali kaj izjavit. Ni mi všeč ta kregarija, pa še zanjo sem baje jaz kriva, ker sem si vzela pravico do nekaj všečkov postom, s katerimi se politično strinjam. A naj se odrečem tudi svojim političnim stališčem, da bomo lahko debatirali? Ne zdi se mi prav, da javno psihoanalizirate Domoljubko, ki javno ni prisotna. To se mi zdi žaljivo in neokusno. Pa še na pomanjkljivo samorefleksijo kaže vse skupaj. Ali naj objavim link tretjega članka o spravi, ki je izšel v Delovi prilogi ali naj pustim vse skupaj, ker bo to nekdo razumel kot provokacijo in me obsodil najmanj holokavsta in pedofilije? Ali bom spet odgovorna za kregarijo? Kdo v tej debati pravzaprav ni zmogel čez nekaj čustvenih reakcij in iti toliko čez sebe, da bi prisluhnil sogovornikovim argumentom? Je bila to res Domoljubka ali kdo drug?

Moram reči, da z nejevoljo spremljam to forumsko modo dramatičnih soočanj in najav odhajanja, ampak ker najbrž ne bom utegnila komentirati nič drugega, bi rada samo povedala, da sem ti Domoljubka hvaležna za prisotnost na forumu in za tvojo veliko človeško senzibilnost. Pa da te cenim kot človeka. Za vsak primer, če misliš odjadrati.

Nekaj na temo zgodovine moram povedati - na osnovi osebne, lastne izkušnje, pa tudi zaradi stigmatiziranja, ki ga doživlja danes partizanstvo in NOB. Sama z razdelovanjem komunizma nimam problemov, ne s spravo, ne s pieteto. Probleme se ustvarja na družbeni ravni. Kar se mojih prednikov tiče, so bili po eni strani partizani, po drugi nevtralni, oboji so utrpeli teror nacistov in fašistov, oboji pa tudi povojno nasilje komunistične oblasti, eni zaradi nestrinjanja s politiko, drugi zaradi velike premožnosti razlaščanje in maltretiranje kot razredni sovražniki. Moj ded je kot partizan bil kritičen do tega, da so določeni (pazi: določeni, ne večina) posamezniki v komunističnih vrstah zlorabljali pozicijo za obračunavanje z nedolžnimi ljudmi. Zaradi tega so ga poskušali ubiti. O nepravilnostih, ki so se dogajale v partizanskih vrstah in kasneje, po vojni, s strani oblasti, pa tudi o srbskem centralizmu, se pri nas je govorilo. Vedelo se je tudi za Goli otok. Moj ded ni nikoli glorificiral niti partizanstva, še manj pa komunizma, ampak je o tistem, kar je bilo narobe, vedno govoril. Ni bil pa zmožen govoriti o strahotah, ki so mu jih povzročili fašisti kot nekdanjemu tigrovcu (v enem drugem odgovoru tigrovstva nisem omenjala poleg NOB zato, ker ga je povojna oblast zatajila in ga niso vključili v kolektivni spomin Slovencev). Skratka, odraščala sem z zavestjo, da sistem, v katerem smo živeli, ni idealen, da ima veliko napak. Tudi v šoli (to je bilo sicer že ob zatonu socializma) sem slišala marsikaj kritičnega na račun sistema. Na račun vere, nikoli. In ne glede na to, da je komunizem Cerkvi omejil njeno moč in oblast, na podeželju je bil župnik še vedno bog i batina. In jaz, kot otrok, ki ni bil versko vzgajan in se ni udeleževal cerkvenih obredov, sem bila s strani klerikalnega okolja hudo šikanirana. V komunističnem sistemu. Razkrivanja o temnih straneh komunistične preteklosti, ki so začela po osamosvojitvi, mi zato niso povedala nič novega o sistemu. Za povojne poboje nisem vedela (na našem področju jih tudi ni bilo), vedela pa sem, da so oblastniki preganjali svoje najboljše ljudi, najbolj etične. Ampak to žal ni samo posebnost komunističnih režimov. Na osebni ravni tako razčiščevati nimam kaj do nikogar, še manj se komu opravičevati ali s kom spravljati. Se pa danes skuša ustvarjati nek občutek kolektivne krivde do žrtev povojnih pobojev. Kolektivne krivde tu ne more biti, tu je lahko zgolj krivda posameznih zločincev. In o tem govori Simoniti – o pregonu zločincev – o krivdi in o zlu, ki nima in ne more imeti političnega predznaka. Kar se pa partizanov tiče – sem v otroštvu poznala precej ljudi, preprostih, srčnih, z neko temeljno človeško kulturo in etiko, ki so se borili v partizanskih vrstah, vsak s svojo osebno zgodbo in trpljenjem , sem poznala tudi kakšnega, ki si teh oznak ne zasluži in je prilezel zelo daleč po političnih in družbenih funkcijah, ampak tako je v vseh človeških sistemih. Res je, nisem bila v NOB, sem pa odraščala z ljudmi, ki jih je to spremljalo celo življenje. In sem jim hvaležna, da so se znali upreti, in da so znali vedno ravnati po svoji vesti, ne glede na ceno. In ne bom nikomur dopuščala, da jih blati. Ne posameznikom, ne sistemu kot takemu. Tudi spomin spada v področje svetega.

http://www.youtube.com/watch?v=GfwUNBqW7ns