xyz
-
Št. objav
2.419 -
Član od
-
Zadnji obisk
-
Zmagovalni dnevi
7
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a xyz
-
osebno sem srečal par ljudi, ki so bili na zaprtem oddelku, in nihče od teh ni bil zadovoljen sam s seboj, sploh pa ne za čas bivanja v omenjenem prostoru. kar se okolice tiče, pa gre to z roko v roki. socialna integracija je namreč za osebni razvoj precej pomembna. zanimalo me je predvsem, če si še mladoleten.
-
aha. in s tem si mi odgovoril na vprašanje? kot je meni znano, so ljudje v mestih, katera si imenoval za "norišnice" prav zato, ker s svojim stanjem niso zadovoljni. smem vprašati, koliko si star?
-
kaj bom vedel?
-
in ti to dejanjsko verjameš?
-
saj lahko z goldom o paštetah debatiraš... na forumu se za vsakega nekaj najde.
-
hec je v tem, da je lahko izražanje žalosti in nemoči prav tako moč, oziroma, da se ne bo slišalo protislovno, pričetek prave in ne iluzorne moči. iluzorna moč bi bila v tem primeru, da se kažemo kot neprizadete, čeprav to nismo. drugo pa je, kot si ti že večkrat prav fajn opisala, če človek sam sebe ohromi s tem, da verjame, da nima nikakršne moči, ne sposobnosti.
-
in možno je, da bo cel lajf gonil eno in isto. tehnično gledano je v okviru foruma njegovo objavljanje v bistvu spam-anje.
-
recimo, vsaj teoretično, da je to res. misliš, da on to počne zavestno, in v primeru, da ne -kakšen vpliv imajo tvoje besede nanj?
-
morda so se nekoč napletle situacije, katerim nismo bili dorasli. mogoče so nas te celo travmatizirale.... pa smo odreagirali v šoku, z določenimi čustvi. ker tem situacijam nismo bili dorasli, se tudi nismo mogli zavestno soočiti z njimi, zato smo jih odrinili iz zavesti, namerno smo jih pozabili. ampak te situacije oz ti vzorci se skozi življenje ponavljaj, čeprav v malo drugačnih oblikah. ker smo živi, nam je to med drugim dokaz, da smo preživeli, da smo uspeli. da smo uspeli iti skozi težke čase... in kako? s prav tistimi čustvenimi odzivi kot takrat, le da nam ti mogoče niso zavestni, tako da pač zgolj avtomatsko odreagiramo, ko se ponudi situacija. tako da -ja, ni več isto, ampak mi odreagiramo na isti način. in to ni primerno dani situaciji. je nekako zaostalo, čustveno zavrto...
-
nekako komunikacija ne uspeva, kot pričakujete, kot izgleda. meni deluje, kot da ti skušaš povedati nekaj, pa ti kot prvo ne uspe ravno... mogoče je to, kar želiš povedati enostavno težko ali pa celo nemogoče opisati, potem pa je še s strani poslušalcev, kot vedno, razumevanje omejeno... pa vsak malo po svoje sliši, kot bi rad in kot lahko... rezultat je očiten.
-
ja ne vem no... če enemu viru ne zaupaš, zakaj bi drugemu? ker je bolj eksotečen? ker ni dolgočasen? kar se mene tiče, izhajamo ljudje iz ene rase butalcev, in smo še danes pretežno pod vplivom "dnk" te rase, kot okoliščine očitno pričajo.
-
pojma nimam. sicer pa: https://sl.wikipedia.org/wiki/Zgodovina_Slovenije
-
cja... saj moramo sami vedeti, v kaj se vpletamo. če kolikor toliko poznaš pota, po katerih se tvoj sogovornik trenutno podaja, boš pač vlagal določeno mero tvoje pozornosti v pogovor z njim, ali pa pač ne. če res vidiš, da nima smisla, oz. da se ali besede obračajo, tako da "pašejo" sogovorniku v njegov okvir, ali pa da sogovornik noče prisluhniti (čeprav trdi, da posluša) ali pa celo ni zmožen prisluhniti... s kom potem res komuniciraš? meni je včasih fajn si zamišljati, da, saj berejo tudi drugi člani, kar je sicer tudi res, ampak; tisti ki te razumejo, so to razumeli že prej, vsaj večinoma. redkokdaj se bere, da nekdo reče "wow, sedaj vidim to in ono na popolnoma drug način, hvala za ta impulz". in tudi če, je to spet pogosto le zato, ker ta impulz sogovorniku ustreza v njegov koncept oz verovanja, ali pa zato, ker, kot praviš, hoče prikazati, da tudi on posluša... a potem naslednji dan spet goni eno in isto.
-
no, jaz bi menil, da ima temna stran, vsaj kot jo v okvirju mojih trenutnik dognanj definiram, predvsem opraviti z samouničevalnostjo. k temu spada tudi zanikanje... se pravi, nezavedna področja jaza. globalno je to zlahka vidno v vseh mogočih primerih, od onesnaževanja prostora, ki nam je nujno potreben za zdravje in s tem rušenje zdravja -torej samouničevanje, do najbolj primitivne agresije, kot je npr rasna ali religiozna nestrpnost ipd..
-
lahko sicer verjamemo ja... ampak ne, ne bi moglo biti drugače. bilo je točno tako, kot so to okoliščine dopuščale. to ni prijetno slišati, vem. vsekakor pa je možno, da BO drugače. sprejemanje je eden on temeljev, ki to možnost dopušča.
-
če imaš vsaj toliko prisebnosti, da lahko vidiš, če si morda na točki, na kateri nimaš dovolj osebne moči, da nadaljuješ, se lahko obrneš na ostale ljudi, najsi bodo to bližnji, ki te kolikor toliko razumejo (morda obstaja npr vsaj ena oseba v družini, ki je odprta zate), ali pa na profesionalno pomoč. če osebno moč imaš, lahko naprej delaš sama na sebi. to dvoje se seveda ne izključuje... kombinacija pomoči IN dela na sebi je pogosto neizbežna. jeze ne seveda ne boš odpravila kar čez dan, sploh ne s samoprepričevanjem ali filozofiranjem. to je daljši proces. nisi edina, ki je toliko časa živela v depresiji... in kar se tega tiče, si bila pač nemočna in to si moraš priznati. iz točke nemoči greš pač naprej... še vedno boljše kot namišljena moč, ki ti omogoča zgolj delo na iluzijah. kje je temu vzrok, niti ni tako pomembno... vidiš ga pa lahko seveda v dednosti oz tvojih prednikih. če temu rečeš "prejšnja življenja", tudi prav.
-
se pravi prihajaš bližje tvojim sencam, tvojim strahovom, predvsem pa tvojim dotlej verjetno nezavednim občutkom. to je sicer dobro, a po eni strani nevarno... imeti/poiskati si podporo je pomembno. sicer pa vsakodnevno delo na sebi, če se le da.
-
če te "te stvari" zanimajo, alina, potem si lahko kje sposodiš tarot karte in se začneš z njimi ukvarjati. literature o tem je dovolj, tako po knjižnjicah, kot po netu... polaganje tarot kart je lahko tako podpora na tvoji poti, ker ti karte nakazujejo določene osebnostne dele, ki so v tebi, kot je lahko polaganje kart tudi zabavno in raznobarvno opravilo, ki lahko malo razprši monotonost depresije. razlika med tem in "šloganjem" je predvsem ta, da prevzameš sama odgovornost za interpretacijo vsebin tvoje notranjosti!
-
bi se kar strinjal. predvidevam, da je alina romantična duša... in glede na zgodbice, v katere smo posamezniki foruma prepričani, je to prav fajn kombinacija, da se pozornost malo prelaga na raznorazne sanjarije. razumljivo, ker ni nujno ravno lahko prenašati določena dejstva.
-
sliš se fajn ;-)
-
ne vem, a ne opaziš, da občuješ s člani tega foruma povečinoma precej nespoštljivo? meni se zdi, da obstaja nekaj takega, kot širša družina. saj imam jaz tudi svoje sence, ne rečem... ni mi lahko z vsakim človekom biti prijazen.
-
no, in ker smo v temi družina; kako vpliva zatiranje, negiranje, zapostavljanje in zasmehovanje drugačno usmerjenih družinskih članov na družino in njene potomce?
-
fajn... tudi mi smo danes peli, s prijatelji in otroci, neke karaoke... skupno petje je res vesela reč.
-
ne, to ne pomeni nič takšnega.
-
osnova za medsebojno razumevanje in toleranco. ne govorim o partnerstvu, da ne bo pomote.
