xyz
-
Št. objav
2.419 -
Član od
-
Zadnji obisk
-
Zmagovalni dnevi
7
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a xyz
-
domoljubka, na nek način te razumem... v moji družini tudi ni bilo govora o duhovnosti, prav tako so bili stari starši partizani in temu primerno tudi starši... na neki točki sem se potem soočil z novimi vprašanji, kot npr. bog, duša in podobno... a na srečo v družini nihče ni bil kar se tega tiče prav sovražno nastrojen, čeprav je res, da se na primer nikoli nisem preveč ukvarjal s krščanstvom... tam bi nekateri bolj alergično reagirali, ja. menim, da je prijetno, če obstaja neka zdrava mešanica... tako skepticizma kot tudi nekakšne osebnega mitosa. osebni mitos v smislu, da si dopustim prepričanja ali videnja, nekakšno osebno religijo, ki je primerna točki mojega trenutnega razvoja, čeprav mi to obenem ostaja jasno in sem pripravljen marsikaj spet opustiti. ta deljenja na višje in nižje so že glede na hierarhijo samo precej ponesrečena, če mene kdo vpraša. verjetno je smiselno razlikovati med aktivnim razmišljanjem, prisilnim razmišljanjem, sanjami in tako naprej, sploh na področjih, kjer je to potrebno zaradi praktičnega dela na sebi. ampak ne zato, da se določen aspekt obstoja ali delovanja podcenjuje.
- 157 komentarjev
-
- 2
-
-
- fanatik
- fanatičnost
- (in 6 več)
-
jaz kot sogovornik vse to poznam, mgd, prakticiral sem namreč med drugim prav toisto, kar ti tu podajaš. in naučil sem se marsičesa. in spoznal sem med drugim, da obstaja zame še bolj izpolnjujoče življenje onkraj predajanju krišni in mantranja takoimenovanih svetih imen. v bistvu sem sposoben z mantranjem "koka kola koka kola" doseči isto odprtje srca in ljubezen, kot z maha mantro. ampak ne bom ti šel govorit, da boš ti šele zares spoznal največjo srečo, ko boš opustil tvojo pot in sprejel lastno nevednost. in če se ti da prebirati tvoje pisanje prejšnjih mesecev, boš opazil, da ti prav to počneš -trdiš, da je za vsako bitje največja sreča (objavil si celo eno temo prav s to besedno kombinacijo), če služimo krišni. in potem dobiš feedback od premnogih članov, da temu ni tako in da imajo oni drugo pot. in ti jim na to odgovoriš v smislu "ja, ker živite v neznanju. poiskusite početi to, kar počnem jaz in spoznali boste, da je to dosti bolj fajn". ni res? boš to zanikal? da dejanjsko verjameš, da je pot, katero si izbral, najboljša za vsakega od nas? ### kar se absoluta tiče: jaz absolutu ne pripisujem nikakršnih lastnosti poleg tistih, ki so podane v sami definiciji te besede. in definicija tega pojma že obstaja, in le-te si nisem izmislil jaz. ampak, da bi šel tako daleč, da bi absolutnemu pripisoval človeške lastnosti, kot so ljubezen ipd.; ne, tega ne počnem. kar se logike v tem kontekstu tiče je pa tako: predstavljaj si kozarec. predstavljaj si morje. kozarec lahko vase sprejme delček morja, ja. ampak ne vsega. in delček morja ni isto kot celo morje... težko si npr. predstavljam, da bi stlačil kita v 1dl kozarec. ja, nenasitnost meji na bolezen. in nenasitnost obstaja na vseh področjih... tako na t.i, materialnem, kot tudi na miselnem. potrebujemo dosti manj tega. že ko samo pomislim, česa vsega se otroci po šolah učijo in kaj od tega jim bo res koristilo... bog se usmili. in potem imaš še odraščanje v okviru pobožne družine, ki te pita z dogmami itn..
- 157 komentarjev
-
- 1
-
-
- fanatik
- fanatičnost
- (in 6 več)
-
ja. ali na drug način rečeno -vse je duh. v kybalionu je prva izjava "all is mind", s čimer je mišljeno isto. ljudje smo več ali manj, sploh v našem okolju, kondicionirani, da ločimo na materijo in na um oz. misel... potemtakem ni čudno, če se na določene dejavnosti gleda z viška v smislu "ah, saj od tega nimaš ničesar konkretnega". ko se tovrsten pogled zažre v skupno miselnost, lahko postane določenim ljudem neugodno izvajati določene aktivnosti. tu potrebuješ potem dobršno mero samozavesti in pa tudi sposobnosti predstaviti to, kar počneš, na dostojen način. sedaj prebiram npr. neko knjigo o glasbi, kjer teče beseda o glasbi in njenemu vplivu na zavest oz. možgane. obenem se podajajo zgodovinski primeri obravnavanja glasbe... od tega, da so ji pripisovali čudežne sposobnost in so verjeli, da izhaja direktno od boga pa do tega, da je bila obravnavana kot nepotrebno tratenje časa ter motenje okolice http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png ampak potem se spušča avtor globje in raziskuje, kakšne direktne vplive ima glasba na možgane, tudi v smislu valovanja v prostoru ter prenašanja le-tega skozi različne elemente (npr zrak, voda, železo itd.). potem postane kmalu očitno, da ima glasba povsem fizičen vpliv. prav tako ga imajo tudi takoimenovane mentalne aktivnosti.
-
med tem, kar imenuješ npr misel ali duh in med tem, kar imenuješ telo ali materija. kako naj misel obstaja brez možganov? to je le en primer. po drugi strani, praktično gledano: če grem k postavitvi družine in mi ta terapevtsko pomaga ozavestiti poprej neopažene dele moje osebnosti, bom skozi to dosti bolj veselo in produktivno obdeloval krompir.
-
ne razumi me napak, ampak s tem sogovorniku nisi odgovoril oz. nisi nič povedal. s tem izjavljaš zgolj, da veš, ker veš. to do neke mere razumem, mgd; tudi jaz doživljam odnos z vesoljem. razlika je, da mojih interpretacij ne skušam etablirati, kot da so absolutne in pričakovati, da jih bodo vsi sprejeli kot takšne. če ima nekdo določeno spoznanje in skozi to živi na tak način, kakorkoli nerazumljivo za nas to je, se mi zdi fer oz. pošteno, mu to tudi priznati. ko pa pričneš se truditi mu dopovedati, da je tvoje spoznanje eno stopnjo nad njegovim, o čemer priča prav tvoj konkreten primer, nasilno prehajaš meje osebnosti. ali drugače rečeno: če ti pričakuješ, da ti mi priznamo tvoje spoznanje kot možno, ali da debatiramo s teboj o tem, bi bilo najmanj, kar lahko storiš, da enako priznaš tudi nam in ne skušaš vedno znova prikazati spoznanja drugih kot manjvredna in jim vsiljevati verovanje, da se absolutna resnica imenuje šri krišna in da pričakuje od nas, da redno izgovarjamo to ime. ### ampak logično sklepano upravljalec gleda na to ni absoluten. absoluten bi bil le, če bi bil eno z upravljanim. a v tem primeru bi bila omejenost z izbiro spet v protislovju. kot jaz to vidim, ti zlorabljaš logiko, ker se po eni strani zgovarjaš nanjo, po drugi strani pa jo zaničuješ točno takrat, ko vidiš, da le ta ustvarja protislovja v tvojem načinu razmišljanja. ### tu je spet primer zlorabe logike. bitje je po definiciji omejeno. absolut po definiciji presega bitje. kako naj torej bitje v celoti doume absolut? ne more. to ne gre tako. ti ne moreš postaviti polje pravil na osnovi logike in obenem taista pravila kršiti, da se prilagajajo tvoji veri. pač ostani pri vedi, saj je ok, če te osrečuje. jaz sem popolnoma zadovoljen brez fokusiranja na krišno, če mi verjameš ali ne.
-
### še enkrat, na malo bolj enostaven način: ti trdiš, da po božji milosti veš, da si nekaj spoznal po božji milosti?
-
ne, nisi odgovoril. odgovoru se izmikaš. še enkrat vprašanje: na podlagi česa ti veš, da določeno prepričanje izhaja iz tvoje komunikacije z absolutom? kako npr. veš, da je do nekega spoznanja prišlo po milosti npr. boga in ne npr. skozi avtosugestijo? ### iz tega, da razlikuješ med upravljalcem in upravljanim, izhaja sklep, da niti upravljalec, niti upravljano, nista absolutna, ker absolutno že po definiciji zaobsega vse. absolutna sta zgolj kot oboje skupaj.... ampak v tem primeru upravljalec nima absolutne volje, temveč zgolj relativno, v odnosu na opravljano; razumeš? ### nikjer nisem pisal o tem, kaj absolutna spoznanja niso. to je tvoja naloga: da kot trdilec nečesa toisto tudi dokažeš, in ne moja.
-
tudi sam to tako vidim. zna biti sicer frustrirajoče, če se vse ne reši enostavno tako, na enkrat... ampak saj, mi smo tudi zgolj en od premnogih faktorjev, kar se generacij tiče, in lahko sicer pridodamo svoj delež, ampak nikoli ne bomo mogli razrešiti vseh vozlov naših prednikov.
-
to ločiš, dokler ne spoznaš, da ni razlike. krompir je proces, prav tako dihanje. prav tako misel. ampak bistveno se mi zdi prepoznati trenutno stanje okoliščin in delovati v skladu z njimi, ker sicer imobiliziraš samega sebe in nisi sposoben delovati v skladu s potencialom. in ja, vem, da zna človeška družba, kot je, človeka samega precej zamoriti.
-
v bistvu na to, kar sem vprašal, nisi odgovoril. po katerem merilu ti lahko razlikuješ, da neko spoznanje, katero ti naknadno interpretiraš, temelji na npr. lastni fantaziji ali morda fantaziji drugih (npr. učiteljev), ali pa da ti je to spoznanje podano skozi absolut, ki je povrh tega oseben? kako veš, da to ni tvoja projekcija; se pravi, tvoje prenašanje lastne človeškosti in tega, kar ti je znano, na neznano, na nedoumljivo vesolje? imaš morda kakšnen drug razlog, da to verjameš, kot le nek npr. prijetni občutek? ker prijetni občutek v srcu je zelo priljubljen argument, ki ni uporabljan le s strani religioznih pripadnikov, temveč tudi s strani ljudi na splošno; npr. množičnih posiljevalcev itn.. ### se pravi, če je volja možnost izbire med npr. dvemi možnostmi, se vesolje po tvojem konstantno odloča med vnaprej določenimi možnostmi in je potemtakem omejeno na vnaprej določene možnosti? ### saj v tem je hec; jaz ne trdim da to, kar me presega, poznam. ti, po drugi strani, trdiš prav to. in, kot rečeno, je to skregano z logiko. zakaj potem logiko sploh upoštevati?!
-
tako sem to včasih videl, ampak potem vedno manj razlikoval med t.i. duhovno in materialno "sfero". ker -v čem je npr. obiranje krompirja manj duhovno kot petje manter? in ja, se do neke mere strinjam, da denar kot sistem ni najbolj zdrav način izmenjave, ker ni neposreden, in povrhu tega, ker je ta sistem zlahka izkoriščan... potem imaš bogate zaradi dediščine, ki postajajo vsak dan bolj bogati zgolj zaradi količine denarja, katero imajo itd.. ampak hej -to je točka, na kateri se kot človeštvo nahajamo in kako naj nekdo, ki npr. ponuja postavitev družine ali meditacijo, preživi, če sicer kot vsak drug delavec vlaga svojo pozornost, čas in odgovornost v neko delo, a za to delo ne dobi primernih sredstev, ki mu omogočijo preživetje v prav tej aktualni družbi?
-
in kako si to spoznal? kakšno spoznanje je to? bilo bi zanimivo, če bi ti to malo bolj natančno opisal. potem- kaj je volja? lahko definiraš voljo? neomejenost je resda zgolj predpostavka. s tem pa je mišljeno predtvsem to, kar presega omejenost človeka. neomejenost se namreč nanaša na prej omenjeno absolutnost in le-ta presega človeka, že čisto po definiciji. če pa začneš izkrivljati logiko in jo prirejati religioznosti, potem nima smisla uporabljati logike kot argument, razumeš? ko bi rekel -ja, obstaja 3000 jezikov in za človeka sicer ni mogoče poznati vseh, ampak po milosti boga je to možno. no ja, seveda je v fantaziji možno vse, tudi to, da bom letel, če bom skočil iz 13. nadstropja. ampak fantazije ne moreš uporabljati kot argument oz. ne moreš pričakovati, da bo ta vzet resno. in to z jeziki je celo precej skromen primer, v primerjavi s trditvijo, da se da spoznati absolutno resnico. glede na našo pogojenost s človeškostjo se pač da spoznavati delne aspekte vesolja in še to na precej omejen način.
-
ja... moja znanka je bila npr. na postavitvi in je opazila par ljudi, ki so aktivno sodelovali in so delovali nekako ekscentrično oz. so bili po njenem mnenju pretirano emocionalni in dramatični. zatem se je pogovarjala s človekom, ki vodi te postavitve, v nemčiji, in ta ji je dejal, da obstaja par ljudi, ki vedno znova prisostvujejo in to vedno znova na pretiran način... kot bi šli tja hraniti svojo potrebo po doživljanju emocij. tudi možno, verjetno. deluješ pa večinoma tako, kot da te nič ne razburi.
-
ok, jaz res ne poznam tako dobro te scene, ampak kar se tovrstnega argumentiranja tiče, vidim to tako: dejstvo, da ljudje delajo biznis iz nečesa, še ne pomeni, da to nekaj samo zase ni efektivno. kot če bi rekel, da je meditacija sranje, ker ta in ta guru računa toliko in toliko za uro vodene meditacije.
-
pred kratkim sem bil na nekem seminarju, kjer se je izvajala med drugim tudi mini verzija postavitve družine. dotlej sem zgolj slišal o tem in nisem imel ravno nekega mnenja. ampak reč je bila prekleto efektivna! nisem se za tem preveč spuščal v interpretacije in kako in zakaj, ampak opazil sem lahko, da smo bili vsi, tako aktivno učestvujoči, kot tudi opazovalci, zelo pretreseni skozi cel dogodek in da je sama postavitev odprla vrata empatiji vsakemu od nas. mogoče tudi ni tako bistveno posvečati se intelektualni ravni, v smislu iskati razloge v določenih dogodkih in karakterjih, kot je bistveno, odpreti se občutkom, ki se manifestirajo. in ti občutki so realni, ker so naše lastne reakcije, katerih dotlej po možnosti nismo bili zavestni. to posledično nudi poglobitev v samega sebe in omogoči doživeti se na drugačen način, tudi na podoben način, kot nas doživljajo drugi.
-
ti predpostavljaš, da je absolut oseba in deluje na podoben način kot človek; se pravi, ima odnos in preference oziroma nagnjenja. in že ta sama predpostavka spet izhaja iz dejstva, da si človek in pripisuješ človeškost tudi vesolju. kar se mene tiče, je že tu deficit v sklepanju. če pa pustimo vesolju biti vesolje, potem neomejenost nima ničesar opraviti z vsemogočnostjo: to sta dva različna pojma.
-
pisal sem o človeku in ne -človek je omejen in ne absoluten; kako naj potem zaobjame nekaj, kar ga presega? vse kar človek opisuje in definira, je omejeno z njegovo človeškostjo.
-
to niso tako lahka vprašanja, sploh, ker je nam je ljudem znanje vedno omejeno dostopno. iz perspektive vesolja nima verjetno niti veze, če se par jedrskih reaktorjev stopi, ali pa če človeška rasa izumre. po drugi strani uničujemo ljudje z mnogovrstimi dejanji sami sebe in svoje potomce ter znižujemo kvaliteto zdravju. glede na to je verjetno povsem naravno izločiti samouničevalne dejavnike... vprašanje je le -kako? z uničenjem? z ozaveščanjem? oboje? kot je že mayan citirala... nekaj v smislu "brez fanatičnosti človek ne bi bil sposoben živet". ja, morda... nekaj je na tem. bolj malo ljudi živi brez smisla, večino takih izvrši samomor.
- 157 komentarjev
-
- 1
-
-
- fanatik
- fanatičnost
- (in 6 več)
-
to ni bil moj point, temveč, da je možno prepoznati določene vzorce v obnašanju. in tu po mojem izjave kot "vse je relativno" in "vsi smo fanatiki" niso na mestu, ker so zavajajoče. to, da je vse eno, ne pomeni, da je vse isto.
-
no, ne vem, kako ti definiraš predalčkanje sicer, ampak meni se zdi smiselno prepoznati fanatične vzgibe sogovornika, ali pa celo obsedenost, ki ga drži v fanatični poziciji, ker sicer po nepotrebnem tratim tako čas in besede, kar lahko spet privede do nepotrebnih nesporazumov in agresij. to drugo vprašanje je vedno aktualno, ja.
-
ne, ker razlikujem med človekom in med stanjem, v kateremu se ta človek trenutno nahaja.
-
to s provokacijo je zanimivo... moram še malo razmisliti o tem. lahko pa rečem, da v mojem primeru to do neke mere drži... kajti, ko sem se trdno oklepal nekega religioznega stališča, sem se na neki točki moral vprašati, zakaj me pogled sogovornika tako draži... in sem si moral, sicer čez določen čas, priznati, da je vsaj kar se logike tiče njegov pogled prav tako na mestu, kot moj. je pa moral imeti moj sogovornik neskončno potrpljenje in toleranco, da je prenašal moje papagajsko ponavljanje in pa bister um, da je opazil neskladnosti v moji strukturi in še bolj bister um, da mi je znal to predočiti. seveda sem moral ta proces tudi sam aktivno spremljati s pripravljenostjo do dialoga ter z določeno mero nenadutosti, tako da sem si lahko priznal, da le ne vem vsega delno se strinjam... a na neki točki se postavi vprašanje, če se da tolerirati netolerantnost. npr., ko te v določeni deželi terorizira skupina verskih fanatikov, ki ti da na izbiro zgolj -ali sprejmi, ali umri. in ja, seveda je beg tudi možnost.
-
to zadnje vprašanje se mi zdi kar na mestu. sem pa mnenja, da je možno, da v dialogu en sogovornik dopušča odprta vprašanja in različnost mnenj, med tem, ko drug ne... v tem primeru je po mojem na mestu, da se slednji obravnava kot fanatik. in to ne pomeni nujno, da prvi skuša spremeniti fanatikovo mnenje.
-
Dober dan, dragi luniki! Kako se soočate s fanatičnostjo? Duhovnih in pa religioznih prepričanj je vseh vrst... od že dlje obstoječih religij, ki nam podajajo trditve z gorečo prepričanostjo pa vse do novodobnih esoteričnih gibanj, v katerih se da zaslediti enaka nagnjenja. Naj bo verovanje v pekel in poslednjo sodbo ali pa verovanje v reinkarnacijo; vernik se bo vedno prilagajal svojemu prepričanju, kar je povsem razumljivo. A na kateri točki vidite vernika kot fanatika? Če se posveča svojemu prepričanju s popolno vdanostjo, ne glede na okoliščine? Ko zanemarja in ignorira marsikatero protislovje v lastnem prepričanju... protislovje, ki je zunanjemu opazovalcu očitno? Ali takrat, ko vernik skuša širiti svoje prepričanje med ljudi? Ko prične ljudem dopovedovati, da je njihov pogled ali njihovo prepričanje neveljavno? Ko ignorira to, kar mu sočlovek komunicira in zgolj ponavlja vedno iste trditve, katere pa naj bi moral taisti sočlovek enostavno sprejeti? Morda šele takrat, ko vzame v roke meč ali strelno orožje in prične ljudi siliti v sprejemanje njegovih prepričanj; seveda v njihovo lastno dobro? ////////////////////// Je komunikacija s fanatikom smiselna oz. je sploh možno, da se skozi komunikacijo v fanatiku zbudi vsaj delček samorefleksije? Če ja, kako? Kaj lahko pomaga fanatiku, da se zazre sam vase in dopusti dvomu, da mu pomaga do spoznanja, da je prav tako neveden, kot vsako drugo bitje... neveden, kar se tiče absolutnih spoznanj in resnic? Tu sem navedel zgolj par vprašanj, kar se te tematike tiče... seveda je to polje dosti bolj obširno.
-
papež ti bo rekel, da se moraš predati jezusu, mulah ti bo rekel, da se predaj alahu in sledi navodilom mohameda, jehove priče te bodo šopale z jehovo in mgd te bo pač skušal nafiksat na krišno... to so vsakodnevne preizkušnje, še posebaj za uboge na umu, kot smo vsi tukaj na forumu. kratkočasno ti tovrstne ponudbe kao pomagajo, ker prekrijejo realnost in ti ponudijo fantazijski svet... ampak to ni rešitev. enostavno ignoriraj
