xyz

včasih ja, včasih ne... če se želi obenem nakazati na določen odnos, najsi bo v smislu spoštovanja, skrivnosti, živosti,... pač od situacije odvisno, je beseda bog mnogokrat neverjetno učinkovit katalizator komunikacije. med drugim zna odpreti sicer pod kontrola zaprt tok našega nezavednega odnosa do simbolov in s tem razkrije del naše osebne narave, ki nam je bil doslej neznan. to je samo en primer. ampak: to je vsekakor željen faktor v komunikaciji, se strinjam, sploh, ko gre za konkretne odločitve, npr.. razumem. niti nisem dojel kot slabšalno, temveč hotel zgolj poudariti, da se da s koncepti o bogu ukvarjati tudi na druge načine.

ja, oklepa oz. ga uporablja, tako je to. v osnovi si izpričal, da ti teh konceptov ne potrebuješ.

ne le toliko kot ljudi, ki "verjamejo" "vanj", temveč predvsem kot je ljudi, ki imajo filozofski pristop do tega pojma. glede na to, da v tej debati zadnje čase nisem zaznal, da bi kdo zagovarjal boga kot nadnaravnega kreatorja vesolja, se mi zdi tvoj argument nevmesen oz. -kaj hočeš s tem dejanjsko izpričati in kakšen je tvoj motiv sodelovanja pri tej temi? ti je do tega, da bi sogovorniku prisluhnil in Z njim debatiral, ali, da bi sogovorniku vsilil tvoje mnenje in debatiral proti njemu?

borba je naša igrica resno vzeta člov'k ne jezi se

wait... kaj je že tvoj point, alan? da bi rad ljudem, ki uporabljajo pojem "bog" rad dopovedal, da verjameš, da oni tega ne potrebujejo?

uu, ja, jaz tudi minuse dobivam... izgleda, da sem preveč pobožen

ja, ali pa npr. fenomen sanjanja istih sanj... do neverjetnih podrobnosti. in to brez, da bi se pred tem pogovarjalo o simbolih, vsebovanih v sanjah. iz tovrstnih izkušenj pride potem do idej kot "ali mislimo ali smo mišljeni? (/oz, oboje hkrati)"... ter posledično do ideje o enosti bitij, kot si tudi ti nato navedel.

gre za praktično uporabo, alan. nekdo bo popolnoma nesposoben uporabiti nek mit za spoznajo sveta, prav tako bo nesposoben uporabiti teorijo o nastanku zvezd. si si prebral, kar podaja link? (http://en.wikipedia.org/wiki/Conceptions_of_God). ti koncepti so predvsem praktični, ker govorijo o našemu odnosu do sebe, do sveta. gre za samospoznajo... in posledično za doseganje sreče. iz tega izhaja, podvsem praktično, stanje miru, sodelovanja, in skupnega razvoja, ne samo na nivoju racionalnosti, temveč tudi spoznanja lastnih emocij, ter nezavednih vzgibov. tu ne gre enačiti z duhovnostjo religije, oz. religioznih sistemov, kateri služijo sistemskemu podrejanju človeka, na osnovi ustrahovanja. za to (ustrahovanje) pa ni "kriva" religija, temveč človekova želja po moči, izhajajoča iz strahu in negotovosti... lep primer za to so med drugim komunistični/ateistični sistemi. hehe, cherry picking par excellence

jap, pa tudi to, kar si omenil, v vezi z jezikom, je precej praktično polje, kar se uporabe besede tiče, ter mnenje, katerega je podal alan, da je treba pojem pred diskusijo definirati, npr.. se pravi -je zelo uporabno poznati raznolike poglede na pojem "bog", že zavoljo komunikacije s soljudmi... jaz zadnja leta besedo uporabljam precej redko, pri sebi, a pri pogovorih z ljudmi bolj pogosto, sploh, če vem, kaj pod tem pojmujejo. neverjetno, kako zanimivi pogovori se znajo na tak način izcimiti... če bi sam pojem negiral oz. zaničeval, bi pač ostal pri pogovorih o... hm... vremenu x:o)xx;)x s pojmom "zavest" smo, ljudje, na istem. poglej skozi zgodovino, in skozi kulture, kako je zavest pojmovana... in med drugim uvidi, da niti dandanes ni neke končne, skupne definicije o zavesti :-)

no, tvoji argumenti so na mestu, hvala lepa.

sploh pa ne od slovenskega. tu, za vse, katere tema resno zanima: http://en.wikipedia....ceptions_of_God za vsakega, ki zagovarja znanost oz. znanstveni princip neizogibno branje! ostali pač fanatiki pod krinko oboževalcev znanosti ;-) p.s. in to še ni vse, čeprav zapisano v wikipediji

pred kratkim zasledil zanimivo misel, da je prehod iz gnosticizma in dela z mitologijo v znanost, kot jo danes poznamo, alkimija. v tej se da zaslediti jezik mitov, simbolni jezik, pa tudi konkretno prakso eksperimentiranja z elementi. nekakšen prehod iz duhovnosti v materializem, grobo rečeno, in obenem (če zanemarimo faktor časa kot ga poznamo), prehod iz materializma v duhovnost. to čisto tako... ker vidim, da se sam zanimaš.

ja, oba se ponavljava, in najina vprašanja so bila večkrat odgovorjena. v velikih točkah razumem mnenje, katerega podajaš in se strinjam z njim. ostalo ostaja na vsakemu posamezniku, da razdela sam zase oz. da živi s prepričanjem v določeno mnenje.

ja, dobro vprašanje: zakaj vztraja alan new pri infantilnem konceptu boga? zakaj je tako fiksiran na infantilnost, kar se pojma bog tiče, in se ne posveti ostalim, manj infantilnim aspektom? zakaj, posledično, vztraja pri svojem straw-man argumentu? ker se je ob spoznaji lastne nekritičnosti počutil prevaranega, osramočenega, ponižanega in se temu primerno uri v kritiki, in mu je, bolj kot do širjenja lastne perspektive, do kritiziranja? in si temu primerno sam ustvari sliko o sogovornikovem stališču, ne da bi le-tega skušal razumeti, samo da lahko to stališče kritizira?

tu se sicer delijo mnenja, a eno je očitno: sistem. verovanje je lahko en faktor v sistemu oz. en aspekt.

to je res, hecno, da je ravno alan ta, ki tega ne vidi. vprašanje: zakaj? kakšna je motivacija metanju peska v lastne oči? tovrstni način argumentiranja je sicer definiran takole: http://en.wikipedia.org/wiki/Straw_man predvidevam, da si pred časom pač sam dolgo visel na določenih verovanjih, brez, da bi jih kritično izprašal, alan. je to res ali se motim?

ne, ne bomo, ker ta koncept že dolgo dolgo obstaja, in formula prav tako. nanaša se med drugim na izjavo, da je vesolje oz. obstoj duhovno/duhoven. smisel vztrajanja v temu je razumevanje obstoja kot procesa, in temu posledično kot živega. smisel temu je, da je s to perspektivo človeku omogočena komunikacija z vsem, kar ga obdaja, tudi s tem, kar se skozi določene perspektive definira kot "neživo". opomba: pojma "živ" ni enačiti z pojmom "oseben". smisel v zgoraj omenjenemu konceptu je, da se da enost obstoja direktno izkusiti, praktično, celo skozi umski koncept. itd. itd. bog kot pojem se da dejanjsko enačiti z pojmom "vesolje". ja, in pojem vesolje ne obstaja (zgolj) zato, da bi se relativirale podrobnosti v njem ;-)

si že kdaj slišal za pojem "kolektivna zavest"?

vera v bogove je toliko religija, kot je ročna zavora avto

pozabi preteklost štetje visokih dreves na robu ceste

res. sicer pa, primer s pasjo glavo je samo en od neskončnih fenomenov delovanja našega zavedanja v vsakdanu... ko pač neizogibno verjamemo v to in ono, že zato, ker bi bil dvom fizično neekonomičen, prevelik napor za, med drugim, možgane.

vera ni religija. ko gledam pasjo glavo, ki gleda skozi okno v avtu, verjamem, da je pod njo pasje telo.

svetnica v snu šteje črne metulje na pajčolanu

kje je rešitev pred divjimi valovi? globina morja

kristalno nebo zelo dolga slamica do božje sape ;-)