xyz

itak.

jaz sem uporabljal hare krišna mantro približno 2 leti, pa jo tu in tam še vedno uporabljam, če npr. ne morem zaspat' ipd.. uporabljam pa tudi druge matre, od budističnih do vseh mogočih ;--) celo mantre, katere sem sam sestavil, uporabljam. in lahko mirno rečem, da med raznoraznimi mantrami kvalitativno ni razlike, sploh če imaš nekaj izkušenj z mantranjem. katalizator raznoraznim "uau"-izkušnjam je ponavadi bolj fantazija, čustveno (ne-)ravnovesje, ter, razumljivo, soočanjem z vstopom v trans, katerega naj bi mantra konec koncev povzročila. akustična monotonost, ki prekrije begajoče misli.

to je definitivno ena bolj zanesljivih variant, ja.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png zadnja leta se malo bolj ubadam z razmišljanjem o prednikih in njihovem vplivu na našo vsakdanjost. do katere mere "zgolj" surfamo na valu naših prednikov oz. smo vključeni v genetski program? najverjetneje popolnoma, ampak; kar nas razlikuje od prednikov, je definitivno čas sam po sebi (kot je, mislim da, nekdo že omenil). mi smo obraz tega genetskega programa, kot se le-ta kaže v nam znanem času. potemtakem ima besedo program sam po sebi, ki pa je omejen z določenimi okoliščinami (okolje, kultura,itd.)... in to (ta izraz programa) smo mi. to bi bila ena možna obrazložitev.

do sedaj bi vam moralo biti menda jasno, da je zgolj krišna ta, ki odloča...

v osnovi mi je vseeno, ker mi kolikor toliko uspeva sprejeti položaj nevedneža.

vse lepo in prav, ampak; a ni forum bolj namenjen dialogom, kot monologom? obstajajo celo tehnični izrazi za forumske monologe. lej, v budizmu obstaja izraz "takšnost". meni se zdi ta izraz bolj praktičen kot "resnica".

no ja, hotel sem predvsem reči, da je vsaka težava mentalni konstrukt... sicer je res, da lahko na en mentalni konstrukt vplivaš z drugim oz. da konstrukt A nadomestiš s konstruktom B, kot npr. če daš otroku, katerega je strah zaspati, plišastega leva... ali pa če daš obupanemu človeku božanstvo polno obljub, ampak; ali je to res rešitev? (in, da ne pozabimo: vsaka rešitev potrjuje težavo!!) meni izgleda vse skupaj bolj kot eno in isto stanje ujetosti v verovanje. le da pač v 2. koraku (plišasti lev, božanstvo, itd.) kao pozitivno vplivaš na lastno bitje, kar je verjetno bolj zdravo, kot da si popolnoma zblojen od strahu. ampak tudi tako še vedno ostajaš odvisen od izmišljotine, ne glede na to, ali je ta lastna ali posvojena. in česa vsega je človeški um sposoben... ohoho. moderni filmi so zgolj en neznaten delec tega.

meni izgleda, kot da je težava poiskus nadomestila prvinskemu strahu za preživetje... ampak sama po sebi je, če si jo ogledaš, bolj ali manj ponovljiva okoliščina in kot taka del naravnega in neustavljivega procesa. ja, iskati odgovore na nebistvena vprašanje je pač zgolj to. "kaj bi to lahko bilo?" -a je to relevantno? kaj lahko iz tega narediš in kako... to je bolj zanimivo, ne?

ma to ni urok, to je prekletstvo, in tega se ne da spreminjat... obstaja pa še nekaj dosti hujšega, kot to, in to je verovanje v npr. težave ali pa fiktivne rešitve težav. temu primer je lahko urok, beganje po fantazijskih svetovih, itn.. lp odpuščen pa, verjetno, še nisi.

si pozabil na lastne besede? napisal si, da se premalo trudiš biti na božji strani. meni bolj izgleda, da ti manjka neko osnovno zaupanje... meniš, da lahko boga dosežeš z lastnim trudom, in se nekaj siliš dosegati ideale, katere si si zadal sam, ter dosegati neke samoustvarjene podobe o bogu ter samoustvarjene podobe o idealnem odnosu z bogom. ampak te predstave o tem, kaj pravilno življenje je, so tvoje osebne predstave.

ali preveč

dragi moj bojante... nisi ne več, ne manj, kot kdorkoli drug... to dejstvo seveda ne vzbuja nikakršnih ekstremnih občutkov, kot so nadutost, ali pa ponižnost... je pa začetek k uravnovešenosti. dokler se človek giblje od razsvetljenega vseveda do ničvredne padle duše, lahko iz tovrstnih predstav črpa določene emocije, s katerimi se zadovoljuje. ko tega ni več, pride do soočenja z navidezno praznino.

hehe, tip na sliki pa hollywoodski igralec, lol

ni se treba preveč ukvarjat z bojantejem... on pač igra svojo vlogo... podpihuje vzdušje in provocira, je pa brez lastnega konkretnega mnenja, zato pa rad potrjuje in negira izjave drugih. kaj pa vem, verjetno se mu dvigne, če mu uspe koga razburit, hehe. ojla, bojante http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/puter.gif

v bistvu je ta debata okoli služenja zanimiva, ampak v osnovi je v vedah rečeno, da vsak in vse služi bogu... in kar se boga v obliki krišne tiče, prav tako... naveden je celo primer, da demonska bitja prav tako služijo bogu, in da je njihov odnos z bogom prav ta, da mu kljubujejo. zdaj, reči, da boš srečen šele ko boš služil bogu, je v tem kontekstu hecno... ker potemtakem je vse in vsak srečen. to sem seveda opisal strogo iz te omenjene perspektive, se pa sam ne nagibam preveč k tovrstnemu sistematiziranju, čeprav je to zanimiv point.

kar se omejenih oz neomejenih misli tiče... ne bi vedel dati odgovora... ker so sami pojmi res precej abstraktni oz., kot praviš, se jih da interpretirati na vse mogoče načine. to je res pomemben point... sploh kar se komunikacije tiče.

ljudje reagiramo na strah na nam lasten način... večinoma z raznimi strategijami, ki naj bi nam zagotovile varnost, ponavadi s kopičenjem denarja. tehnologija kot jo razume povprečen uporabnik, (ki je zgolj uporabnik in ne ta ki tehnologijo razvija) so pač igračke. tu ima svojo vlogo seveda vsakodnevna sugestija/avtosugestija, da to potrebujemo, ker je sicer očitno, da ne gremo v koraku z ostalimi in smo očitno ogroženi, v nevarnosti. a ni grozno, če si v toku enega leta ne morem kupiti neke igrače... ki bi me stala vsaj eno ali več mesečnih plač? in kaj sem pripravljen storiti, da to igračo dobim? kompromis? ja, kompromis, in rečem tudi sam JA kopičenju dragocene navlake in s tem direktno podpiram izkoriščanje narave vključno z ljudmi. potem je tu še vprašanje vojaške tehnologije, katera je nemalokrat izvor marsikateri igrači. se pravi... vprašanje smisla v oziru na zavest o naravi oz planetu na katerem živimo. ne človek s svojimi razvajenostmi bi moral biti prioriteta, temveč narava kot fundament naši sreči... čista voda, čist zrak... alfa in omega. in če kakšen izum pripomore k prijaznemu sodelovanju z naravo -super!

dobro jutro! sam bi rekel, da je to kombinacija naštetega, a zgolj pri ljudeh, ki so temu primerno izobraženi... kar je redkost. ostalo je bolj kombiniranje že znanega... v smislu apple ipod 1,2,3,4,5,6,7,8... ...x. površje, površnost. sploh pa je med drugim tudi vprašanje, kaj napredek je, pereče... npr. en srhljiv primer temu je fukushima.

to je vsekakor plemenita misel, ki bo znala v določenih primerih celo držati. v tej temi se kljub vsemu najdejo cvetke, ki cvrčijo od samoprepričanja. dvom je izgleda še vedno hudič, premnogokrat.

Fascinantno se mi zdi to, da je toliko ljudi, ki imajo odgovore na najbolj fantastična vprašanja... prav malo je ljudi, ki bi zase rekli, da nečesa ne vedo.

no, sem skeptičen pri tovrstih izjavah, brez zamere. in kako ti to potem veš? lahko mogoče poveš več o tem?

aha. ti si torej že v tej fazi, ker to veš?

se pravi, ko je to doseženo, je to to... ni več česa... razvoja? ...ozaveščanja?

je ta popolnost po tvojem mnenju nekaj konkretnega, kar se da doseči?