xyz

saj v tem je hec, da tu ne gre za to, kaj je bog zate, temveč kaj je bog za nas. to je znanstven pristop -upoštevati vse faktorje. imaš npr. kar nekaj ljudi, ki pojmujejo boga kot neosebnega, oz. med drugim tudi kot neosebnega.

treba je razumeti razliko med: znanstvenim postopkom in znanstveno ugotovitvijo. oboje je del znanosti, a ni eno in isto. potem je treba znati razlikovati med: znanostjo in znanstvenikom. znanost ne pravi ničesar, znanstvenik pa. in potem gre razlikovati med: znanstvenikom in znanstvenikom. njuno motivacijo. eden bi bil rad slaven, drugemu je do resnice oz. raziskovanja. in, razlikovati med religijo in religijo. budizem, npr, je religija, brez pojma "bog". in spodbuja kritično razmišljanje, se pravi, ne spodbuja dogmatičnosti. razlikovati med religijo in duhovnostjo, in pa predvsem: med človekom in človekovo vlogo. vloga je izmenljiva, človek ne; kar pomeni, da tudi nekdo, ki sledi dogmam, lahko stopi korak naprej oz. vstran in postane kritičen. tako gledano je vse zapisano od boga, in evolucija božja namera. vprašanje le, če imaš ti motivacijo pojmovati boga kot nekaj, čemur bi rad nasprotoval ali kot nekaj, kar je s tvojim pojmovanjem kompatibilno in ti omogoča spravo s samim seboj ;-)

sploh pa ne gre podcenjevati čarobnosti besednega sklopa "ne vem". s tem opuščamo našo navidezno avtoriteto, med drugim, kar je lahko otroku v navdih. tnx. (sem hotel citirat in dal + )

in ti reduciraš duhovnost na mojzesovo knjigo? kaj je tu torej res selektivno? če bi se skušalo reducirati znanost na vse to, kar se je pod oznako "znanost" podajalo skozi čas in se podaja še danes -bi morali temu primerno zanikati in zavreči znanstveni postopek?

prav zaradi tega sem opisal mit kot temelj, kot korenino današnjemu razmišljanju. to lahko pojmuješ kot evolucijo človekovega uma in obenem kot evolucijo posameznikovega uma/duševnosti. ker da bi bil otrok sposoben operirati s kompleksnostjo simbolov, mora najti nek pristop do le-teh in to se zgodi skozi igro ter/oz. komunikacijo- skozi mit, ki je otroku komuniciran, se otrok sooča s simboli in razvija sposobnost dojemanja simbolov. prav zaradi tega je tudi šolski sistem razdeljen po razredih, npr.. ker kompleksna matematika temelji na osnovnih predpostavkah, npr., aksiomih o številih. povezave so, in to preprosto zaradi dejstva, da sta znanost in religija kot ju poznamo obe filtrirani skozi mašinerijo človeškega uma, oz. človeške konstitucije in vključujeta tako samospoznajo (kar podrazumeva tudi spoznanje sveta) /znanost kot odnos do sebe (oz. sveta) /religija. vprašaj se po praktični vrednosti znanosti, kot religije oz. še natančneje -duhovnosti. pa je. gre za odnos do informacije. če ti informacija pomeni neizpodbitno dejstvo, imaš do nje religiozen odnos, to je vse. če mitu dopustiš ostati abstrakten, bo deloval na sloje tvojega bitja, do katerih ti kot zavestna osebnost, nimaš dostopa. to dokazuje, kot rečeno, psihologija. prav tako pri otroku -če mu skušaš mit vsiliti kot nekaj konkretnega in absolutnega, izvajaš nasilje nad otrokovo duševnostjo. če mu dopuščaš kritičnost oz. jo celo spodbujaš, spodbujaš obenem razvoj fleksibilnosti njegovega uma, njegovega pojmovanja. in ISTO velja tudi za znanost. kar se tolikokrat prodaja kot znanost, ni nič drugega kot religija. en preprost dokaz temu so neskončne zaloge šolskih knjig, katerih vsebina je v očesu današnje znanosti enostavno zastarela, če ne celo laž. namreč: ne t.i. znanost, ne t.i. duhovnost (beri -religija) nista prosti od politike. ključna beseda -(ne) verjamem

kar se absolutne avtoritete religioznih dogem tiče, se strinjam, ja, je pa tu zelo fina meja med dobesednostjo in pa metaforo. bolj kot se posvetim izjavam, ki jih je najti v religijah, več vzporednosti najdem med njimi in pa izjavami sodobne znanosti. včeraj nato bral nek članek dawkinsa, kjer začne z kritiziranjem mita o adamu in evi in kako da je ta mit neprimeren za otroka. a če ta mit natančneje preučiš, lahko jasno vidiš, da gre tu med drugim za metafore, za princip ženska/moški, katerega se da aplicirati tudi na ostale živalske vrste in je v tem smislu koherenten s teorijo(!) o evoluciji. v mitih je med drugim najti korenine človeške misli oz. temelj, na osnovi katerega se je človeško mišljenje razvijalo do točke, kjer danes stojimo. glede na to je povsem možno najti povezavo med mitom in t.i. sodobno znanostjo, namesto, da se namerno išče neskladnosti. reči, da je znanost oz. bolj natančno teorija o evoluciji (dawkins niti ne uporablja besede teorija) odgovor na vsa vprašanja, je ne le naduto, temveč neznanstveno. ta teorija je, kot vse ostale obrazložitve, zgolj model in model je, prav tako kot mit, simboličen opis nekega procesa. v tem pogledu je dawkins religiozen. religija namreč ni nujno vezana na predstavo o bogu, temveč je, široko gledano, gojenje določenih prepričanj. znanost je tu tisti faktor, ki posamezniku omogoča kritičnost do teh prepričanj in ga žene naprej... mu omogoči nevezanost na določene modele in teorije.

treba je pač razumeti, da je otroku mit bolj blizu, kot znanstvena razlaga, ker je mit jezik simbolov in je s tem oprijemljiv. pravljice, na primer, niso nič drugega kot miti. med drugim so miti zelo pronicljivi, intuitivni in v tem tudi izredno moderni, saj nagovarjajo tisto, česar se racionalno težko izrazi oz. je pogosto nemogoče, že zaradi same problematike paradoksov. *** menim, da je treba zavestno razlikovati med simboli, odnosom do simbolov in pa interpretacijo simbolov. nisem opazil, da je dawkinsu ta razlika znana. simboli so med drugim uporabljani tudi v znanosti -nekaj se upodobi vizualno oz. ravno upodobi s simboli. npr. sestava atoma. opis sestave je prilagojen naši sposobnosti dojemanja, s simboli. mandala, npr., se temu približuje intuitivno, skozi, npr., meditacijo, konteplacijo. odnos do simbolov je tisto, kar lahko vodi v dogmatiko oz. religijo, še posebej, če obstaja tendenca, simbole med seboj hierarhično deliti. potem imamo npr. križ, ki je vzvišen nad polmesecem z zvezdo, itd.. a znanstven pristop bi bil, kot prvo, dojeti, da so simboli enakovredni in da smo mi tisti, ki jim lahko pripišemo določen pomen, ki razvijemo določena čustva do njih... ali tisti, v katerih se pri stiku z določenim simbolom zbudijo določena čustva. predvsem zanikanje oz. zaničevanje pomembnosti težnje po duhovnosti v človeku. a tudi pristop, kot opisano zgoraj. to, da si lahko človek domišlja, da ima monopol nad interpretacijo simbolov, ni razlog, da se kakršnakoli interpretacije zaničuje... je samo pokazatelj negotovosti, slabosti. po mojem bi morala biti dawkinsonova kritika, kar se tega tiče, dosti bolj natančna, pa ni.

veš, kolikor sem gledal in poslušal njegov način komunikacije, mi vse bolj izgleda, kot da skuša s prestola spraviti enega boga, da bi na prestol postavil drugega -znanost. med tem pozablja, da je razumevanje in pa tudi doživljanje mitov, se pravi -delo z miti, prav tako del znanosti, že, če ne drugega, s psihološkega vidika. dawkinsov način se mi zdi v bistvu precej neznanstven... on se kaže bolj kot oboževalec znanosti in manj kot znanstvenik... prav tako, kot imaš oboževalce v religijah in pa ljudi, ki duhovnost živijo nedogmatično.

"o fak, to ni wc, to je koš za smeti" avtor neznan

hrana galebov golobji burek in sok pometanje tal

srce zagori sedem ur se je pekla prasica tolsta

ja, tako verjame nekdo, ki aktivno, a ne nujno budno sodeluje v konkurenci, kot jo kažejo mediji. argument so takoimenovani bogataši, ki se niso naučili ne hoditi, ne dihati. kaj je torej moč in kaj srečno življenje ;-)

specizem praviš, zanimivo. da, tudi sam sem že 18 let vegeterianec, z zavestjo o faktorju ubijanja. komunikacija, katero omenjaš, mi ni tuja... nekateri ljudje se mi zdijo vsekakor težje razumljivi kot rastline... pa jih zavoljo tega ne bi ravno jedel. nuja je seveda reč zase, hehe. sploh menim, da je pri reji živali problem ravno način reje, ki je neprimeren predvsem v prisiljenem načinu življenja teh živali. a to je druga tema. rasizem ima več oblik, ki se ne nanašajo nujno in izključno na vrsto t.i. človeške rase. npr. tako pogosta tematika kot "stopnja izobrazbe" zna prav tako vsebovati mehanizem, rasizmu lasten.

kaj je point tukajšnjega debatiranja? dokazati, kako strpen da sem? sicer je rasizem vedno prisoten, ko se nekaj etiketira z namenom, da se vzpostavi hierarhija, po kateri je ta, ki etiketira, na vrhu lestvice in ima zavoljo tega pravico do diskriminacije in zatiranja tistih, ki so "pod njim". en banalen, a pogost primer pri vegeterijancih: živali so vredne več kot rastline, zatorej jem rastline in ne živali.

izjava tedna se pravi, ti hočeš s tem utemeljiti tezo, da sta bila adam in eva v bistvu dva moška?

pesem svobode izpod nacolanosti pobesnelo-pretečih vrtincev zamoklega mraka raca kvak kvak pet

v slogi je moč v snagi je stil jaz sem gnilo jajce

daleč v noč je sanjala kravica milka

da

skratka -risanke

žiga žaga poje žaba, dajte kruh za hvalo moka, jajca, kuhar franci, palačinke tetke mici, in piščanec mirko. gozd v sprehodu po tekočem traku, rompompom, maček v žaklju in krompirjeva štruca, na rami. seštevanje žebljev, po velikosti in svetlobi, zabijanje senc v mizo, z gornjimi okončninami, da se vidijo mišice.

ha. evo, bom podprl svojo izjavo: http://en.wikipedia.org/wiki/Qliphoth

to be is not to be

tega ->

u, luske... slabo znamenje