Skoči na vsebino

xyz

Lunin Odvisnik
  • Št. objav

    2.419
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    7

Vse kar je objavil/a xyz

  1. najverjetneje je najbolj pravilno, da greš prav k tej omenjeni jasnovidki, tami31, ali pa vsaj eni od njenih poslovnih partneric oz prijateljic. obstaja celo velika možnost, da katera od le-teh oglaša lastne storitve preko svetovnega spleta, npr na forumu.
  2. xyz

    Bog

    http://en.wikipedia.org/wiki/Mu_%28negative%29 zanimivi se zdijo preobrati. ko se premnogi trudi, na navidezno najrazličnejše načine zgolj uveljaviti svoj prav, zna biti branje precej utrujajoče. ko pa npr naenkrat verski fanatik postane znanstveni fanatik oz. obratno, ali karkoli drugega, npr goreči mormon se prelevi v samozaljubljenega scientologa... no, potem je tu akcija, hehe. jaz sem sam pri sebi uspel opaziti, seveda skozi daljši tok časa, nekaj tovrstnih sprememb... posledično je vse to zgolj učvrstilo moje verovanje v to, da nimam pojma.
  3. xyz

    HAIKU Kaladont

    omamen dotik sivega osla pod skremženo cipreso
  4. xyz

    Bog

    http://d24w6bsrhbeh9d.cloudfront.net/photo/4604868_700b.jpg
  5. xyz

    Bog

    med drugim je lahko spoznanje, ki dopušča sprostitev temu, ki prerad tuhta, to, da se takoimenovani "duhovni" in takoimenovani "materialistični" pogled na svet ne izključujeta.
  6. in kaj je to, ter zakaj?
  7. xyz

    Bog

    tema "bog" je tema o smislu. vsak ji pristopi na svoj način, preko osebnega smisla. za enega je smisel molitev, za drugega teoretičen pristop, za tretjega posvetitev religiji... potem je tu človek, ki vidi smisel v osebnem uveljavljanju, v pomoči soljudem, v kritiziranju soljudi in človeštva na splošno, itd.. človek brez posvetitve je kot čebela brez medu, lisica brez gozda, oblak brez neba... tak človek prej ali slej ovene sam v sebi. z ozirom na to je očitno, da je v naravo živih bitij vcepljena določena namera, katera nam je skupna... in z opazovanjem te namere je možno spoznati se vedno znova na doslej nedoumljive načine, ter se glede na to razvijati. različni opisi boga, koncepti, so mejni kamni na poti tega razvoja.
  8. xyz

    HAIKU Kaladont

    mali princ čaka veter žvižga skozi gozd osel se smehlja
  9. xyz

    HAIKU Kaladont

    babica plete izpod portreta moža kozarec vode
  10. xyz

    Vaše pesmi

    krompir škaf železni, o moj bog, v njem postana voda in križanje krogov, risanih od kapljic znoja. starka guba čelo in gube izrivajo slano tekočino... kapljice vsebujejo sporočila v sanjskih steklenicah in so namenjene nevidnemu duhu, večnemu opazovalcu, ki neomajno, kot parazit, tiho, spremlja gibanje lopate. lopata, brskajoča med kamni, prodirajoča v mehkobo črnorjave prsti vse dokler se ne javi zakrčenim dlanem. le-te javljajo o najdbi; srednjemehkemu tujku, ki pa je domnevno, in, vsaj takšno upanje, določen plod, podtaknjen pred časom. krompir, o ti vrli sadež... klanjamo se pred tvojo modrostjo: daj nam sposobnost hoje po vodi, zamrznjeni, snegu imenovani, izdaj nam skrivnosti črnorjave nepojmljivosti, v katero se povrnemo! nahrani nam telesa, da se nekoč tudi sami, potešeni, razpršimo, ter služimo kot korito tvojim koreninam, skozi zanko časa razprostirajočim se! amen. tvoj vdani, xyz
  11. xyz

    Bog

    http://www.christianlifestyleproducts.com/assets/images/slingshot-b1-effects-god-likes-1_72.jpg
  12. eh... te ocene pričajo bolj o miselni in čustveni naravnanosti ocenjevalcev in manj o kvaliteti napisanega. se pravi, da ocenjevalec ocenjuje samega sebe
  13. xyz

    Bog

    kot sem razumel, govori dvojnost manj o svetlobi sami, in bolj o našem načinu opazovanja, oz. o tem, da smo sposobni sklepati v slikah oz. odsekih. se pravi, nek proces je teoretično razkosan (merjenje oz. določanje merila), da smo ga sploh sposobni definirati. pomankljivost tega je, da definicija ne zajema procesa v celoti, temveč zgolj en poiskus zamrznitve le-tega. izpeljano iz tega je videna svetloba kot delec (oz. delci) zgolj za opazovalca/človeka.
  14. xyz

    Bog

    vprašanje je na mestu... ali je obstoj neskončen, v smislu brez začetka in konca in ali ima kreacija (med drugim tudi kreacija oblik, teles, itd.) začetek in konec.
  15. xyz

    Bog

    ok, in obenem vidim v posameznikovi sposobnosti proizvajanja placeba (verskega ideala, smisla, afirmacije, itd.) dragocenost.
  16. xyz

    Bog

    in ni nujno fajn, če se pozabi, kako... oz. zatre, ker razum še ni zrel no ja, veš... ta ogenj je v bistvu potencial, in darilo
  17. xyz

    Bog

    jebi ga... placebo je še vedno cenejši, kot tabletke
  18. xyz

    Bog

    kakorkoli gledaš, se človeške kulturne dediščine, tudi v smislu biološke dednosti/pogojenosti, ne da zradirati z racionaliziranjem. ne samo, da smo skozi otroštvo bili učeni jezika prav skozi simbole, od katerih je bila večina skozi čas uporabljana v religioznem kontekstu, temveč smo obenem pogojeni s tisočletji kulturnega razvoja, katerega vplivni aspekti so prav religija, mitologija, verska naravnanost do sveta okoli nas. temu primerno deluje naše bitje, skozi navade in nezavedne vzgibe... mitološki svet je v nas in je del mnogo bolj obširnega bitja, katerega raziskujemo postopoma... čeprav je razum ena od funkcij tega bitja, je le-ta neznaten v primerjavi z nezavednim. in da bi lahko razum komuniciral s tem oceanom nezavednega, enostavno mora znati sprejeti mitologijo in se naučiti med drugim njenega jezika, ter jezika religije. sicer se skuša žagati veja, na kateri se sedi.
  19. xyz

    Bog

    ok... potem pa povej, zakaj tokrat sodeluješ? če je temu tako, je stvar predvsem v tem: se pravi, stvar je v tem, da je bilo človeštvo skozi zgodovino vpleteno med drugim tudi v religijo (oz. bolj kot v znanost, glede na to, da je znanost v zametku). a to še vedno ni dokaz, da je religija izvor omenjenemu vedenju. tu gre za klasično potrebo po moči, na temelju strahu. izkoriščevalno področje tega vedenja pa je predvsem politika, naj se ta nanaša na religijo ali karkoli drugega.
  20. xyz

    Bog

    kot rečeno... to leži v naravi, med drugim tudi človeka. to tudi evolucija prav lepo pojasni, mimogrede. že omenjeno -ateistični sistemi, komunizem, lahko bi našteval v nedogled. ideja ne zasužnji otroka, temveč pričakovanje/pritisk/nasilje odraslih, ki otroku idejo vsilijo kot absolutno in nezmotljivo. ta nasilni pristop je bil (in še vedno je) ničkolikokrat apliciran skozi ideološki pristop do znanstvenih ugotovitev. tega mi verjetno ni treba dodatno pojasnjevati?
×
×
  • Objavi novo...