xyz

najverjetneje je najbolj pravilno, da greš prav k tej omenjeni jasnovidki, tami31, ali pa vsaj eni od njenih poslovnih partneric oz prijateljic. obstaja celo velika možnost, da katera od le-teh oglaša lastne storitve preko svetovnega spleta, npr na forumu.

http://en.wikipedia.org/wiki/Mu_%28negative%29 zanimivi se zdijo preobrati. ko se premnogi trudi, na navidezno najrazličnejše načine zgolj uveljaviti svoj prav, zna biti branje precej utrujajoče. ko pa npr naenkrat verski fanatik postane znanstveni fanatik oz. obratno, ali karkoli drugega, npr goreči mormon se prelevi v samozaljubljenega scientologa... no, potem je tu akcija, hehe. jaz sem sam pri sebi uspel opaziti, seveda skozi daljši tok časa, nekaj tovrstnih sprememb... posledično je vse to zgolj učvrstilo moje verovanje v to, da nimam pojma.

mu.

omamen dotik sivega osla pod skremženo cipreso

http://d24w6bsrhbeh9d.cloudfront.net/photo/4604868_700b.jpg

med drugim je lahko spoznanje, ki dopušča sprostitev temu, ki prerad tuhta, to, da se takoimenovani "duhovni" in takoimenovani "materialistični" pogled na svet ne izključujeta.

ja, pingpong

in kaj je to, ter zakaj?

da... ...dol se spušča 6, 6, 6.

tema "bog" je tema o smislu. vsak ji pristopi na svoj način, preko osebnega smisla. za enega je smisel molitev, za drugega teoretičen pristop, za tretjega posvetitev religiji... potem je tu človek, ki vidi smisel v osebnem uveljavljanju, v pomoči soljudem, v kritiziranju soljudi in človeštva na splošno, itd.. človek brez posvetitve je kot čebela brez medu, lisica brez gozda, oblak brez neba... tak človek prej ali slej ovene sam v sebi. z ozirom na to je očitno, da je v naravo živih bitij vcepljena določena namera, katera nam je skupna... in z opazovanjem te namere je možno spoznati se vedno znova na doslej nedoumljive načine, ter se glede na to razvijati. različni opisi boga, koncepti, so mejni kamni na poti tega razvoja.

mali princ čaka veter žvižga skozi gozd osel se smehlja

babica plete izpod portreta moža kozarec vode

krompir škaf železni, o moj bog, v njem postana voda in križanje krogov, risanih od kapljic znoja. starka guba čelo in gube izrivajo slano tekočino... kapljice vsebujejo sporočila v sanjskih steklenicah in so namenjene nevidnemu duhu, večnemu opazovalcu, ki neomajno, kot parazit, tiho, spremlja gibanje lopate. lopata, brskajoča med kamni, prodirajoča v mehkobo črnorjave prsti vse dokler se ne javi zakrčenim dlanem. le-te javljajo o najdbi; srednjemehkemu tujku, ki pa je domnevno, in, vsaj takšno upanje, določen plod, podtaknjen pred časom. krompir, o ti vrli sadež... klanjamo se pred tvojo modrostjo: daj nam sposobnost hoje po vodi, zamrznjeni, snegu imenovani, izdaj nam skrivnosti črnorjave nepojmljivosti, v katero se povrnemo! nahrani nam telesa, da se nekoč tudi sami, potešeni, razpršimo, ter služimo kot korito tvojim koreninam, skozi zanko časa razprostirajočim se! amen. tvoj vdani, xyz

http://www.christianlifestyleproducts.com/assets/images/slingshot-b1-effects-god-likes-1_72.jpg

ja, dokler so plusi že

eh... te ocene pričajo bolj o miselni in čustveni naravnanosti ocenjevalcev in manj o kvaliteti napisanega. se pravi, da ocenjevalec ocenjuje samega sebe

kot sem razumel, govori dvojnost manj o svetlobi sami, in bolj o našem načinu opazovanja, oz. o tem, da smo sposobni sklepati v slikah oz. odsekih. se pravi, nek proces je teoretično razkosan (merjenje oz. določanje merila), da smo ga sploh sposobni definirati. pomankljivost tega je, da definicija ne zajema procesa v celoti, temveč zgolj en poiskus zamrznitve le-tega. izpeljano iz tega je videna svetloba kot delec (oz. delci) zgolj za opazovalca/človeka.

vprašanje je na mestu... ali je obstoj neskončen, v smislu brez začetka in konca in ali ima kreacija (med drugim tudi kreacija oblik, teles, itd.) začetek in konec.

ok, in obenem vidim v posameznikovi sposobnosti proizvajanja placeba (verskega ideala, smisla, afirmacije, itd.) dragocenost.

in ni nujno fajn, če se pozabi, kako... oz. zatre, ker razum še ni zrel no ja, veš... ta ogenj je v bistvu potencial, in darilo

jebi ga... placebo je še vedno cenejši, kot tabletke

kakorkoli gledaš, se človeške kulturne dediščine, tudi v smislu biološke dednosti/pogojenosti, ne da zradirati z racionaliziranjem. ne samo, da smo skozi otroštvo bili učeni jezika prav skozi simbole, od katerih je bila večina skozi čas uporabljana v religioznem kontekstu, temveč smo obenem pogojeni s tisočletji kulturnega razvoja, katerega vplivni aspekti so prav religija, mitologija, verska naravnanost do sveta okoli nas. temu primerno deluje naše bitje, skozi navade in nezavedne vzgibe... mitološki svet je v nas in je del mnogo bolj obširnega bitja, katerega raziskujemo postopoma... čeprav je razum ena od funkcij tega bitja, je le-ta neznaten v primerjavi z nezavednim. in da bi lahko razum komuniciral s tem oceanom nezavednega, enostavno mora znati sprejeti mitologijo in se naučiti med drugim njenega jezika, ter jezika religije. sicer se skuša žagati veja, na kateri se sedi.

iz odgovora razvidno

ok... potem pa povej, zakaj tokrat sodeluješ? če je temu tako, je stvar predvsem v tem: se pravi, stvar je v tem, da je bilo človeštvo skozi zgodovino vpleteno med drugim tudi v religijo (oz. bolj kot v znanost, glede na to, da je znanost v zametku). a to še vedno ni dokaz, da je religija izvor omenjenemu vedenju. tu gre za klasično potrebo po moči, na temelju strahu. izkoriščevalno področje tega vedenja pa je predvsem politika, naj se ta nanaša na religijo ali karkoli drugega.

kot rečeno... to leži v naravi, med drugim tudi človeka. to tudi evolucija prav lepo pojasni, mimogrede. že omenjeno -ateistični sistemi, komunizem, lahko bi našteval v nedogled. ideja ne zasužnji otroka, temveč pričakovanje/pritisk/nasilje odraslih, ki otroku idejo vsilijo kot absolutno in nezmotljivo. ta nasilni pristop je bil (in še vedno je) ničkolikokrat apliciran skozi ideološki pristop do znanstvenih ugotovitev. tega mi verjetno ni treba dodatno pojasnjevati?