xyz

tu imaš seveda prav, Doorwoman... na sam izraz sem pozabil. Je verjetno bolj ponesrečen sam zase, jaz sem iz Bojanega opisa dobil določen vtis in moje poprejšnje pisanje je bilo s tem vtisom povezano. Kot prvo bi se pa vprašal, kaj je sploh zavest ? In kakšne so njene lastnosti ? Nekako je za zavest potrebno (vsaj) dvoje: zavedajočega se in tega, česar se (zavedajoči se) zaveda. Tvoja zavest je stik med teboj in svetom. Iz tega bi bilo sklepati, da obstaja med teboj in svetom, katerega se zavedaš, nekakšna meja. "Širjenje" zavesti bi imelo torej (morda) nekaj opraviti s to (navidezno?) mejo oz. spremembo te meje oz. nje razblinjanjem...

Al' pa t'ko: v tem primeru je prinesla nesrečo sama sebi...

Vraže so uroki, izvršeni nad samim seboj, ki se manifestirajo kot blokade v določenih situacijah. Znan je fenomen vraž, posvojenih od večjega št. ljudi, kot so npr. ljudstva. Podedovane vraže, npr..

Ravno to je dober primer razlike med filozofijo in vero. Filozofija ohranja z mislijo distanco, med tem, ko se vera na neko misel navezuje. Mislim pa, da je v Bojanovem primeru popolnoma vseeno, če gre za boga ali ne. Gre bolj za sam občutek enosti oz. bolje rečeno; neobčutek jaza. Hecno je to, da mnogi ravno to stanje poiskušajo doseči, pa ga ne, med tem, ko ga nekateri dosežejo, pa na to izkušnjo (še) niso pripravljeni.

totalni odklop vsenaokoli divjina pozabil sem preteklost

Mehanizem, katerega namen je ohranjati individualnost oz. vsaj predstavo o individualnosti. Strah pred izgube identitete ? Pred izgubo individualnosti ? Verjetno niti ne strah, temveč enostavno opažanje omenjenega mehanizma... tako nekako vidim ta fenomen sam. Zanimiva je tista izjava iz ved: "Isto in hrati različno." ...za možgane očitno nekakšen paradoks. Eno je videnje, nekaj drugega pa, kako ti na to videnje reagiraš.

"Absolut, ki se da opisati, ni absolut." Upam, da si dosedaj že sam spregledal ne-smisel tvojega vprašanja. Jaz Absoluta ne opisujem, zatorej ne omejujem. Ko pa ga opisujem, ga seveda omejujem, predvsem zase, če te opise sprejmem kot resnico.

Ščene ščije češnja srka tekočino, usip rdečega cvetja.

Hvala, Mantis. Merkur je bil v dvojčkih, saturn pa v levu... tako da sta bila rahlo "narazen".

Predvsem je imel v mislih Krishno, takoimenovano "vrhovno božansko osebnost" oz. boga osebno. Tako nekako sem menil, ja, čeprav menim, da so tudi besede prerokov za vse druge, kot za njih same, prav tako iluzorne oz. "ustvarjajo" podobo o bogu. Saj veš, najmanjši opis je že omejitev... "Absolut, ki se da opisati, ni absolut." Kakorkoli že, odnos med dvema osebama je lahko zelo intimne narave, če se temu posveti prava pozornost in prava naklonjenost. Odnos se vedno konča, ker se mora končati.

Popravek. Bog je narejen po človeški podobi. Vedno. Dogma. Jaz ti lahko iz lastne izkušnje potrdim, da to ne drži (in verjetno še kdo drug).

In to je prav verjetno tvoja največja sreča ! Ni ti treba vsega verjeti, še posebej ne, če nekdo nekaj trdi. Včasih so tu celo množice ljudi, ki trdijo isto... tudi tega ti ni treba verjeti. Lep pozdrav.

Dvojna morala, milejše rečeno pristranskost, še milejše naklonjenost. To je, ko nekdo pride, ti reče, da si pi*da strahopetna, da si to in da si ono, te naskakuje kot pohoten pes, ko pa mu ukažeš, naj odneha, presenečeno pogleda in spregovori s človeškim glaskom: "Aaaa, glej ga, glej ga ! Imamo problemček tukaj, a ? Nas nekaj moti ? Nismo našli svojega miru, ha ? Zakaj se pa počutimo osebno prizadete ? Ego, ego, ego ! Ja, ja, ego, dragi moj."

prefinjen prdec izpuščen po izmerjenih presledkih obogati tišino.

Brhka izbrskanost, izposojene pomije namrgodenost ob peskanju plesni s kipcev. Zborovsko spoznanje denarja žuborenje pokakanost cestišč čakajoč neviht. Zbistritev bistva kaotične smelosti prepuščene na milost traču iz časopisa. XYZ

Saj sem ti že dejal. Če bi mi bil ti nepomemben, ti jaz ne bi odpisoval. Potem je verjetno bolje, da igraš žepni rokomet, pardon, nogomet, kot da tratiš čas z neresnim pisarjenjem... P.S. oz. dopolnilo: Mislim pa, da sem sedaj (končno) dojel, da ti, Unis, nimaš energije za pogovor in je zato pogovor temu primerno neuravnovešen, zatorej za nekaj časa odmikam svojo pozornost...

To, da so to prividi, je šala in ne prividi so šala. Upam da sedaj razumeš ? * Sicer pa dvomim, da kdo svoje lastne izkušnje zavrže kot smešne, vse prej kaj drugega. Jaz jih pač sprejmem, a jim poskušam ne pripisovati prevelike pomembnosti... ker jim pač ni konca in jim tudi ne poiskušam vsiliti dokončnega smisla ali pomena. Tisto s soncem in zvezdami sem mislil resno, ker so to zame enakovredni fenomeni, kot karkoli drugega.

Sorry, včasih imam probleme z razumevanjem tvoje na štajerščini koncipirane slovenščine. Kaj "damo v šalo" oz. koga ?

To je laž, čeprav morda nenamerna (brez zamere !). Ti IMAŠ energijo in ČAS, temu dokaz so tvoji dotlejšnji "eseji", ki so od tebe zahtevali dovoljšnje mere energije in časa, a z dejansko tematiko veze nimajo. Do tu se večidel strinjam s teboj. Jaz nikakor in nikjer nisem zagovarjal ustanov religij niti trdil, da so fleksibilne, ker takšno ni niti moje mnenje, niti videnje. Tega ne bi podpisal, ker tih dveh "dušic" ne poznam zadostno in tudi načina njunih življenj ne. Kar poznam, je način njunega izražanja, ki pa se eden od drugega zelo razlikuje. Kar mi kot prvo "pade v oko", je: Ena oseba je sprejemljiva, druga ne. Zatorej bi vse prej predpostavljal, da ti dve osebi NE hodita v "isto smer". * Tudi tebi lep pozdrav in želim ti da se zadevice hitro "download-ajo" tako da boš kmalu pri nogometu. ; ) Jaz sem ti le povedal, kako JAZ na to gledam. Niti nisem zanikal tvoje izkušnje, niti tvoje interpretacije. Zgolj pustil možnosti odprte... veš, meni so se tovrstni prividi (šala) že pogosto pripetili, tako, da sem jaz zadnji, ki bi kaj takega poiskušal zanikati.

No, jaz vidim vsak dan lučko v prostoru in ponavadi ne le ene. Večinoma takrat, ko oblaki ne prekrivajo neba. Vidim torej veliko velikih lučk, katerih ne razumem, vse kar sem uspel, je, poimenovati jih (zvezde, sonce...), pa zaradi tega vseeno ne pridem do sklepa, da ima to nekaj skupnega z idejo o bogu. P.S. Razumevanje, o katerem sem predhodno govoril, je nekaj drugega... sposobnost objektivnega gledanja na tematiko s perspektive sogovornika, v kolikor je objektivnost seveda možna. Ni za zamenjati z razumevanjem sveta. Prvo ima namreč za opraviti z dialogom in interakcijo med ljudmi. P.P.S. Hvala za kaj ?

? Ok. Veš, razumevanje je tesno povezano s sposobnostjo sprejemanja. In res, srce igra neko vlogo pri tem, a ne docela. Če rečem, da mi je do razumevanja, s tem ne mislim, da razumevanje tudi brezpogojno pričakujem. Ne. Se pa vseeno trudim v to smer. Na neki točki pa poiskuse opustim, če vidim, da ni namena, da bi se razumelo.

Imaš energijo, ker ravno to počneš. Natolcuješ. Zame to niso igre, zate pa očitno so. Poiskusi ostati stvaren in ostati pri temi (ateizem). Pozornost se ti vedno znova razpršuje, tematiko spuščaš na nivo osebnih sporov. Kot sem rekel... konstantna zavajanja... bežanje od téme stran. Hecno, da vedno znova dobiš odziv od ostalih, da je tvoja percepcija zgrešena, a tega ne sprejmeš. Meniš, da razumeš druge bolj, kot oni sami sebe razumejo. Tvoje osnovnošolske psihodiagnoze raje prepiši v temo "...sem postal razsvetljen"... da tako oplemenitiš svoje blodnje. ; ) * Še enkrat: Nazaj k temi: Torej, si sposoben postati stvaren in priti nazaj k temi ali se misliš še naprej skrivati za tvojimi igricami ?

Naj bi bila to nova sugestija ali zgolj dogma ? Ne nujno, ker je v mojem primeru vprašanje izogibanje pogledu skozi plašnice, na osnovi katerega se nekaj prerado determinira skozi dogme. Vprašanje je to, kar pušča prostor možnostim in ne to, kar nekaj pričakuje/zahteva. Sicer si pa morda že slišal za retorično vprašanje ? Mi ni bilo do odgovora, temveč do razumevanja, katerega pač nisi pokazal. Sprva sem menil, da zato, ker nisi hotel, sedaj pa se mi dozdeva, da zato, ker tega enostavno nisi sposoben. Še enkrat, mi ni do odgovora. Nazaj k temi: Mišljenje, da so različne osebnosti skozi eno in isto religijo na isti način določene, omejene in da se skozi nauk te religije v svetu na isti način izražajo, smatram kot suho, nepreverjeno teorijo. Dober primer, ki tej teoriji nasprotuje, sta Mantis in Mici(št.?). Ker tega nisi (bil?) sposoben videti, sem ti skušal namigniti, a očitno zaman.

Spet se izmikaš vprašanju, enostavno zato, ker ti ni do tega, da bi se potrudil razumeti besede sogovornika, ker, kot praviš: Meni je sogovornik VEDNO pomemben zato se tudi POTRUDIM RAZUMETI NJEGOVE BESEDE. Če me ne bi zanimalo (brigalo), kaj ti ali kdo drug razmišlja, se s tabo oz. nekom drugim tudi ne bi spuščal v debate. Vendar, O.K., če te ne "briga", zakaj znova in znova citiraš moje izjave ? Se ne moreš upreti skušnjavi ?

Niti ni moj namen. Si pa sicer razumel, kar sem napisal, hm ?