xyz

Prazniki. Kako težko pričakovana, ne dovolj pogosto slišana beseda, skozi katero švigajo upi marsikaterih pozno v noč sužnjujočih rok, da dlani razprejo in žilam v sebi dopustijo tiste sprostitve, trdno potrebne za nove podvige, napora polne. Tudi jaz praznujem, to je, sem prazen. Želim vam vsem obilo praznosti, tako, da bo vsak dan praznik.

Ja, saj. Če si že ustvarjamo podobe, potem vsaj po vzoru okoliščin. Sedaj pa grem malo v živalski vrt, poučevat' tigre lepega vedenja.

Hoj. Možno je že, da bo Mgd to spoznal, a je za to spoznanje potrebna iskrenost. Kot prvo, iskrenost do samega sebe. Nato sledi iskrenost do drugih. Kar boli, je, ko nekdo naenkrat pade z namišljenega oblaka na zemljo. Temu se reče "ponovno združenje uma in telesa" in je pomemben korak k celovitosti.

Kje si to slišal ? Kolikor jaz vem, si te besede najverjetneje prekopiral od gurujev. In tudi ti guruji ponavljajo iste besede, vsak od svojega guruja. Temu se reče nasledstvo. Jaz pa bi to poimenoval ponavljanje. Sicer pa bi, če bi malo pozorneje prebiral Bhagavad Gito in Upanišade, zlahka uvidel, da so tvoji guruji večinoma besed napačno prevedli. Namerno napačno ! Opisi božanskega v Bhagavad Giti se nanašajo namreč povečinoma na neosebno, med tem, ko je tvoj guru vse mogoče besede v en lonec vrgel in jih prevedel kot: "Krišna". Meni je mnogoplastnost Sanskrita znana in vem, da, npr., Bhagavan nikakor ne pomeni "Krišna". Vse prej vse kaj drugega, kot to. In to je samo ena od mnogih zlorabljenih besed, prevedenih tako, da ustrezajo dogmam vaišnavizma.

Ma ja, saj je v redu. Imaš pač svojo politiko in jaz jo sprejmem. Jaz vidim stvar drugače, kot prvo zato, ker poznam forume in vem, da se pogosto pojavi navidezno ista tema, ki pa je popolnoma drugače formulirana, ima popolnoma drugačne uporabnike in lahko v svojem, na novo zasnovanem okolju raste, brez vplivov poprejšnjih misli oz. zapisov. Ker smatram pozornost kot esenco pogovora. To, da te teme o magiji z magijo večinoma veze nimajo, naj bo vnaprej zamolčano. V tej temi tu je to več kot očitno. Tako, da nadaljni konstruktivni pogovori ličijo sajenju rožic na smetišču (kjer pa nisem jaz ta, ki nekaj kot negativno oz. zlobno oz. kot smet označuje). Pa brez zamere. ; )

Velik korak bi bil, če bi posameznik lahko kot prvo samega sebe doumel. To ni lahka naloga, saj se tudi osebnost spreminja. Potem bi bilo fajn, če bi se lahko, npr., partnerji medsebojno razumeli. Na dejstvih je videti, da temu večidel ni tako : )) Kaj bi potemtakem govoričili o dojemanju vrst, nam popolnoma tujih. No, seveda, mojstri samoprevare smo, že res, vedno nam je dana možnost, da mislimo, bolje; da smo prepričani, da razumemo. -tolažbica. * Tudi sam menim, da se od starih ljudi marsikaj naučiti da. Ni treba, da so nekakšni izredni modreci. Stari ljudje so priče času dlje in intenzivneje, kot mladi. Žal so v dandanašnjih dneh stari ljudje poskriti po sencah, namesto da bi bili v stiku z najmlajšimi. "Mlada kri" bi jim dala navdiha, sami pa bi olajšali delo preobremenjenim mamicam. Tu bi pomagalo, če bi se malo preštudirali plemenski načini življenja. Je nekaj na njih. Lep pozdrav !

Aha, ok. Saj, besede. Meni npr. beseda "bog" niti ne ustreza tako zelo, zaradi neskončnega zlorabljanja te besede s strani religij. Ampak, menim, da se mi približno svita, o čem govoriš, kolikor mi je doslej tvoje pisanje poznano. Lep pozdrav.

"Uroki in čarobne formule"... Meni je jasno, da se je ta tema začela s popolnoma drugim namenom in da z magijo kot tako nič za opraviti nima. Ker pa vidim, da so v forumu "šparovni", sem napisal, kar sem napisal, sem notri. Se je namreč že zgodilo, da sem načel novo temo, pa je bila skrčena in premeščena nekam drugam, kjer sem jo le po slučaju našel. * Mayita, omenjaš energijo. Poglej, jaz in stotisoče ostalih ljudi, ki se s tem ukvarjamo, imenujemo uravnavanje, vodenje energije -magija. Seveda poimenovanje samo v sebi ni pomembno, je pač stvar skupnega dogovora. Pri magiji, o kateri govorim, gre za zavesten, pozorno usmerjen namen. Ta namen sam po sebi nikakor ne potrebuje ne uroka, ne medija (kot npr. lovilec sanj), ne Tarot-a (za videnje), ne čarobne palice in sploh ničesar. Vsi ti pripomočki se uporabljajo, da se delo z pozornostjo, z namenom, olajša, dokler je to potrebno. Energija je eno, delo z njo pa nekaj drugega. Šel pa bi še en korak naprej in rekel; ne energija, temveč zavest. No, takšno je pač moje videnje, a ne. P.S. Če se čutiš z moje strani prizadeto, potem se oproščam. Upam pa tudi, da lahko brez predsodkov razmisliš o tem, kar sem napisal.

Hoj, Tomazslo. Res, preočitno se iste besede uporabljajo za različne izkušnje, različne stvari. Prav tako, ko se govori, npr., o bogu. Nekdo ima ob tem v mislih "vesolje", spet nekdo drug "modrega človeka s flavto", ali "nekoga, ki je iz groba vstal" ali "samega sebe" itd.. Kar se mene tiče, so različne definicije potrebne, ko se ti, ki se pogovora udeležujejo, zaradi nejasnosti ne razumejo. Do tu vse v redu. Ko pa nekdo začne svoje mnenje povzdigovati nad vse in obenem označi sogovornike kot tiste, ki "pojma nimajo", preprosto zato, ker jih ne razume; je to res nepotrebno. * Še to; znanje samo, energija, tehnike in vse ostalo: -to je vse nevtralno. Ni ne dobro, ne slabo. Od posameznika je odvisno, kako bo vse doumel in apliciral na svet oz. uporabil.

Načini za preverjanje točnosti informacije pa ne obstajajo. Lahko se zanašaš na določene znanstvene pristope, a so tudi le-ti zgolj v okviru človeške (dosedanje) sposobnosti. Karkoli človek doseže, nikoli ne bo presegel samega sebe -oblike človeka. In ta oblika je to, kar ga najbolj omejuje. Samo poglej čutila; z njimi lahko opazujemo neko bitje, a, da bi spoznali sposobnosti zaznavanja, katere to bitje ima, človek pa ne, bi potrebovali teiste sposobnosti zaznavanja. Torej je možnost zmote ogromna in netočnost zagotovljena.

Čemu to konstantno primerjanje ljudi z živalmi ? Ne obstaja nič takega, kot "živali". Obstajajo srne, pa vrabci, pa človek, in črvi itd. Da bi vedeli, kaj srna ve ali občuti, bi morali sami srna tudi biti. Ker to nismo, tega ne moremo vedeti. Lahko le predpostavljamo in gradimo teorije, katerih nihče dokazati ne zmore. Samo tako, by the way.

Energija je energija, magija je magija. Ta dva termina se medsebojno ne izključujeta. To, da ti magijo vidiš kot nekaj neugodnega, temelji na tvoji lastni definiciji in predvsem omejevanju magije. Zapletaš se v lastne definicije. Sama ne veš, kako naj bi lovilec sanj deloval in če bi to vedela, bi ti bilo jasno, da gre tu prav tako za manipulacijo z energijo. Med tem, ko manipulacija nič slabega ni, je le vodenje oz. usmerjanje. Prav tako z magijo; ta je sama po sebi nevtralna, le uporabnik je ta, ki na tak ali tak način deluje. Preprost primer: nož lahko uporabljaš za rezanje kruha ali pa za ubijanje. V slednjem primeru ni nož sam ta, ki je morilec oz. "hudoben". Od mene bi rada definicijo magije, čeprav sem ti jo že podal. Le-to si ocenila kot nesmiselno in bi sedaj rada novo. Iz tega sklepam, da iščeš zgolj potrditev svojega mnenja. Tvojega mnenja ne obsojam, opozarjam te le na to, da je to mnenje lahko le subjektivno in temelji na tvoji lastni izkušnji. Moja izkušnja je drugačna in tebi neznana. Pošteno bi bilo napisati, da me ne razumeš ali pa, da se ne strinjaš; ne pa, da nimam(o) pojma oz. da so moje izkušnje iluzije. In to je najverjetneje vzrok, da pri mojem pisanju ne zaslediš pretirane prijaznosti ; )

Vprašanje je le, če si sposobna biti nedolžni otrok. Dve vprašanji, ki si jih ravnokar zastavila, sta nepotrebni. Če bi prebrala, kar sem že (večkrat) napisal in kar so tudi nekateri drugi napisali, bi si lahko tovrstna vprašanja prihranila. Še enkrat, primer magije, katerega si sama napisala: CITAT(mayita @ 19. Mar 2008, 17:18) kupiš lovilca sanj, ki ujame slabe sanje nato ga postaviš na sonce da jih uniči. Razumeš kako to deluje ? Ali verjameš ? Ali pa le veš, da deluje, čeprav ne kako in ti to vedenje zadostuje ? P.S. Ne, pri "Janko in Metka" magija nikakor ni prisotna. Ravno to je bila moja izhodiščna točka. Neka ženska, ki je zlorabljala otroke, je bila predstavljena kot čarovnica. Sedaj bolj jasno ?

Tudi jaz sem bolj tega mnenja. Čeprav, kdo ve, mogoče pri nekaterih ljudeh tudi to zadostuje.

Hecno. Po eni strani trdiš, da je magija zgolj manipulacija ljudi, po drugi strani pa priporočaš uporabo lovilca sanj, ki je eden od neštetih predstavnikov magičnih pripomočkov in celo opisuješ nekakšno ritualno uporabo le-tega. Kakšna dvoličnost, res nezaslišano, hahaha.

Že dobro. Ti je mami prevečkrat Janko in Metka prebirala, a ? Po mojem gre tebi bolj za to, da provociraš, ker nimaš dovolj sogovornikov. Pa-pa.

Verjetno, ja. Na neki točki si postala (bolj) zavestna tega, da je svet minljiv in s tem tudi mi, ljudje in naši odnosi. Ne vsak pride (zavestno) do te točke. Je pomemben korak k spoznavanju sveta, čeprav resda nikakor ne prijeten. A čeprav ta zavest pri tebi sedaj obstaja, so navezanosti, grajene na neznanju (neznanju o minljivosti), še vedno prisotne, a odmirajo. To je proces, ki se ne zgodi v hipu, temveč traja. Ni potrebe pospešiti ga, ker je neustavljiv. In nima smisla poiskušati ustaviti ga ali se mu izogniti, ker je močnejši od nas. Ko zavest uzre resnico, je ne pozabi več. Ni lahko soočati se s smrtjo bližnjih, a se vsak prej ali slej z njo sooči. Najsi danes, najsi čez 50 let, prav vseeno. Vsekakor je možnost konstantno prisotna in to je za zavest, ki se s tem na novo sooča, precej naporno dejstvo. Meni je pomagala meditacija o smrti, pogovori o smrti, branje knjig o smrti (kot npr. tibetanska knjiga mrtvih). Poglobiti se, namesto bežati. Zna biti skoraj neznosno obdobje, a, ko enkrat sprejmeš smrt, s svojo celovitostjo, čutiš nje prisotnost drugače. Za vsakega je seveda ta proces drugačen in drugače doživet.

Če že iščeš pomen v sanjah, potem opazuj, kakšne občutke le-te v tebi zbujajo. Kaj občutiš med sanjanjem ? Kaj po sanjanju ? In kaj, ko se teh sanj spominjaš ? Je pa pogosto tako, da dojameš "pomen" tovrstnih mor, ki se skozi daljši čas vlečejo, šele kasneje, za tem, ko se to obdobje konča. Včasih potrebuje človek dovolj distance in poznavanje svoje dosedanjega življenja, da lahko jasno vidi, kako se je to odražalo v sanjah oz. kako so se sanje odražale v življenju.

Dvomim, da je kakršnakoli "pot" lahko napačna, najsi bo s ciljem ali brez. Sicer pa; kaj meniš z "božjim prestolom" ?

Zoprno, ja. Sem imel neko daljše obdobje morastih sanj tudi sam in je minilo. Potreboval sem toliko časa, dokler ni bil strah transformiran v sprejemanje. Torej, da sem sprejel, kar doživljam. Dokler je prisoten strah, je le-ta hranilo tvojim moram. Kar je tudi zanimivo prakticirati, je zavestno sanjanje. Najprej nameravaš, da se boš sredi teh mor zavedla, da sanjaš. Nato jih lahko ali prekineš, ali se z njimi zavestno soočiš. Ne nujno prijetno doživetje, a tako je to s tem svetom. Lep pozdrav.

Poznam to teorijo. Luštkano, a nekako ne preveč aktualno. Gre namreč najverjetneje za en in isti svet, ki ima različne lastnosti. Z ene točke gledanja uzreš eno, z druge pa drugo. Zatorej je poistovečanje z dušo prav tako iluzorno kot poistovečanje s telesom, če je govor o iluziji sploh potreben. Si že kdaj razmišljal o tem, ne samo protislovju, temveč tudi precejšnji naivnosti; po enem je rečeno, da iz boga izhajajo duše, da jih je bog ustvaril, po drugi strani pa je govora o "večno blaženih in vsevednih dušah". Kaj torej ? Kar je večno, ni bilo ustvarjeno. Stvarstvo je začetek in začetek govori o predhodnjem neobstoju, torej tudi o neobstoju večnosti ! Ideja o 2 svetovih je bila nekoč morda revolucionarna, sedaj pa izpade vsaj smešna. En svet, prav tako duhoven, kot materialen.

No, potlej je vendar vse jasno. In kdo vdihne "življenje" v to materijo ? Ti, jaz, in mi vsi, z našimi iluzijami. V primeru Krishne je to "za nas" naredil nekdo drug. Usluga pa taka. Golem iz Prage, Frankenstein-ov zombie, tibetanski demoni, angeli iz biblije in tako naprej v neskončnost; v nekaterih od teh primerov je šlo za poštene zgodbe in osebne igre, v nekaterih, kot v primeru Krishne, pa gre za poiskus posploševanja in absolutizma, kjer se osebna iluzija, namerna ali nenamerna, poiskuša prenesti na ostale soljudi. Točno tako. In to je tvoje mnenje, ne pozabi tega. MNENJE. I get the message ; )

Nisem 100%, da razumem točno, kaj meniš, a ta izjava zveni precej protislovno. Se pravi; uničiti tisto življenje, ki uničuje življenje... well, say hello to suicide ! : )) V Bhagavad G. pa tudi piše, da je življenje neuničljivo... kaj nam torej to pove ?

Tiktakanje ure za hrbtom... dvig nezavesti.

velkm frendz, tu z midl eijđs