A65

Torej bo treba krenit tudi v tisti konec. Najbolje med tednom, ko ni izletnikov in turistov. Zadnje čase je meni ljuba točka ta labirint: https://www.google.si/search?q=labirint+ri%C5%BEana&biw=1024&bih=631&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ei=vfgFVYfKDInmyQOSjoDICg&ved=0CCsQsAQ Če pa bi začela naštevati cerkve (vsekakor takrat, ko v njih ni obredov), je ena močnejših gotska cerkev v Pleterjah. Plečnikove cerkve pa so tiste, v katerih obstanem pri vhodu in si instinktivno izberem svojo klop.

Marsha, da bi te vedno znova navduševale tiste malenkosti, ki ti narišejo nasmeh...

Cipcipilonika, se opravičujem, sem še enkrat posredovala isti link, kot si ga že včeraj ti...

Najidealneje bi bilo, da bi otrok odraščal v ljubečem domu, v katerega sta vključena oba starša. A vendar je vedno več enostarševskih družin in v zadnjem času se zlasti po forumih (a tudi pogovorno, v okolju) razplamtevajo debate, v katerih opaziš, koliko blokad imajo ljudje - sami v sebi. Ne samo glede otrok ločenih družin (ki naj bi bili problematični in nikakor ustrezni partnerji njihovim lastnim), kot tudi o samohranilkah po sistemu "saj si je sama kriva". Iz ust tako moških, kot tudi žensk. Ob vsem so še najprizaneslivejši do očetov... Vsem nam še precej manjka, da bi se naučili bivati v sožitju. Ob tem bi bilo dobro najprej vprašati sebe, kakšen je moj odnos do drugih, kaj je tisto, kar sam opazim oz. kar se meni zdi vredno poudarka, ko srečujem druge ljudi. V življenju se namreč marsikdaj zgodi, da naj 'ujame' prav tisto, za kar se opredeljujemo kot nesprejemljivo. Lahko tudi preko naših potomcev oz. ljudi, ki so nam blizu - a zagotovo na način, ki nas ne pusti neprizadete. Že zato je dobro razčistiti, s čim bom danes zaposlil svoje misli.

Dobila sem link na članek, iz katerega poudarjam izsek: http://www.klinicna-psihologija.si/docs/uradna_izjava_druzinski_zakonik.pdf Za otrokov razvoj je ključna toplina in ljubezen najmanj ene odrasle osebe, na katero se lahko otrok naveže in ki se tudi sama naveže na otroka, prepoznava otrokove potrebe in se nanje ustrezno odziva. Pomembno je, kako se ta oseba prilagaja na spremembe v otrokovih potrebah po bližini in navezanosti ter podpori pri osamosvajanju in navezovanju na druge pomembne odrasle in vstopanju v vrstniške prijateljske in kasneje partnerske odnose. Zmožnost za tovrsten odnos ni pogojena s spolom starša ali njegovo spolno orientacijo. Prav tako, kot kažeta kliničnopsihološka in psihoterapevtska klinična praksa, življenje v družini s staršema različnega spola samo po sebi ne prinaša zagotovila, da bo otrok živel v primernem družinskem okolju in da bosta starša zmogla slediti njegovim razvojnim potrebam. Opozarjamo, da morajo imeti vsi otroci zagotovljene pravice, ki jim omogočajo enako stopnjo varnosti, stalnosti in skrbi staršev. Skrajna izključevalna stališča pobudnikov in zagovornikov referenduma o Družinskem zakoniku so za starše in otroke iz družin, ki zaradi različnih razlogov niso sestavljene iz očeta in matere, škodljiva in obremenjujoča. Poleg tega vzpodbujajo družbeno klimo, ki neugodno vpliva na procese znotraj teh družin. Podpisniki ocenjujemo, da je nujno uveljavljanje zakonske ureditve, ki vsem otrokom v Sloveniji, ne glede na to, v kakšni obliki družine živijo, zagotavlja enake pravice. Enako se do tega vprašanja opredeljujejo ugledna tuja strokovna združenja.

"Barve dneva 1. Za mano so eni klovnovi dnevi, ko vse okoli sebe nasmejem, meni gre pa na jok. Moja življenjska vloga za oskarja." Z dodatkom, da še vedno polno računajo name tisti, ki mi obenem rečejo: "Saj razumeš, da ne morem, ne utegnem?" Zadnje čase prihajajo do mene informacije, kako lahko vplivaš na svoje razmišljanje in na kakšen način se lahko sestaviš in si z občutkom spet daš elana. Ko jih berem oz. poslušam, si rečem: "Ej, pa saj to počnem že leta." In vendar je nekje en klif in na vrhu njega bo tudi letos zazelenela trava...

In ker je bil tudi on enkrat majhen: Ali je Chuck Norris močil posteljo, ko je bil še mali otrok? Ne, se je postelja uscala od strahu pod njim. Hehe, baje je takole zgledalo: Smrt potrka na vrata, odpre Chuck Norris. Matilda se zdrzne in reče: "A mate kaj za pusta hrusta?"

Potem pa pravijo, naj bi se sveta resnica odražala v vicu: "Janez, jaz se bom ločil!" "V čem je pa problem med vama?" "Že tri tedne ni z mano spregovorila niti besedice!" "Ne seri, take ne boš več dobil!"

Če gledam zgolj iz ženskega stališča: vlogi mame in babice nista primeljivi. Mama ljubeče neguje, oblikuje dom in vzgaja. Babi pa je tista, ki prvenstveno crklja - z leti vidiš, da se marsikaj da doseči po manj stresni poti, a z enakim končnim učinkom. Neglede na to, kako ima otrok rad babi, mami ostaja prva. In prav je tako. Čeprav se kdaj zgodi, da postane samohranilka...

Vsak od nas pluje po svoje, le da te včasih izkušnja prijateljice nauči, kako se kdaj krepko zamajejo tla pod nogami. Do te mere, da brez zdravil ne gre in vzameš v zakup tudi stranske učinke. V takih trenutkih je dobrodošla ne le vzpodbuda, temveč tudi razumevanje. Naj se vam dogaja. Ta petek je sanjski...

Včasih nam takrat, ko moramo "malo počakat", življenje samo pokaže, da se ničesar ne da prehiteti. Da vsaka stvar potrebuje svoj čas in ustrezne okoliščine, da se razvije v pravo smer. Čeprav je morda prvi hip videti, kot da nam je kdo "zategnil ročno" - je tak potek dogodkov nam v dobro in največ, kar lahko naredimo takrat je, da umirimo misli. Tudi jaz ti želim vse dobro.

Za zvončke je preverjeno, da si jih je treba prinesti vsaj en šopek na pomlad na mizo: prijazno kimajo tudi, ko so na toplem. Dobro, da imaš tvojega fanta, ki se spomni nanje... Objem pa deluje ne le toplo, temveč tudi zdravilno neglede na letni čas - ko ga deliš in tudi, ko ga prejmeš.

Naj ti gre uvajanje čim bolj gladko in veliko takih sodelavcev, s katerimi ti bo luštno biti skupaj. Glede pričkanja pa: baje pomaga, da se znebiš napetosti, če se podaš med visoka debla gozda in se fino, ampak res fino navpiješ - zagotovo pobegnejo vsi medvedi v radiju enega kilometra.

Ker je dandanašnji vedno več enostarševskih družin, se fantje (včasih dekleta) lahko identificirajo tudi s tistimi moškimi (ženskami), ki so zajeti v krog sorodnikov, vzgojiteljev, družinskih prijateljev, sosedov... Dopisano zato, da pomislimo, kako smo sami posredno vključeni v krog odraščajočih otrok, ki niso nujno naši, lastni. Je pa zanimivo, da se velikokrat da potegniti določene vzporednice med karakteristikami očeta/partnerja in mame/partnerke. Zato, Ceres, tudi to, ko ti rečejo, da si smotana in da sam težiš - enkrat mine.

V mojem chartu je (že vidnih) kar nekaj kvadratov: Luna kvadrat MC Merkur kvadrat Neptun Venera kvadrat Neptun Jupiter kvadrat Saturn Jupiter kvadrat Pluton Jupiter kvadrat Ascedent Ascedent kvadrat MC Preraščati jih še nisem začela (saj sem zanje izvedela nedolgo nazaj), trenutno pač samo malo brkljam naokrog. In "pametujem".

Je fino sicer imet avion od fotoaparata - a po drugi plati je pomembno, da imaš nekaj, s čimer škljocneš, preden ti motiv pobegne. Sem pa spet lajke pokurila...

Kdor skozi življenje potuje kot učitelj, bo znal najti pravi način, da pomaga drugemu kreniti v smer, na kateri bo opazil tisto, kar sam že ve. Kar se mene tiče, imam raje počasi, mic po mic in ne na juriš in (če se ob tem še malo oziram okoli) žok! med rebra. Morda bi bilo bolj smiselno pokazati, v čem je tisto, o čemer govoriš, nezdružljivo z dejstvi, ki jih poznam sam. Je pa res, da sama pišem neobremenjeno, ker moram itak vsakič preverit, v kateri hiši imam koga - kaj šele, da bi točno vedela, kaj tam pravzaprav počne oz. kako sovpada s trenutnim položajem npr. lune. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png A v bistvu funkcionira, saj rečem: "Vse ob svojem času."

Se pa zgodi, da jih ne dobiš, čeprav si večkrat v stiku z obolelimi. Pozorne v takem primeru bi morale biti nosečnice, saj so norice zanje nevarne... http://med.over.net/forum5/read.php?37,4995038

Če nisi predaleč od Silverja, bi se mogoče dalo z njim zmeniti, če potrebuje občasno kakšno pomočnico. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Ej, sorry, šele zdaj vidim, da sem se mobitelila na temi nemira - čeprav je med vzvodi, ki ti ga sprožajo, lahko tudi neodziven aparat. A če sem že ravno tukaj: te končnice enemy of my enemy is my friend ne bi spravila med svoja življenjska vodila - negativnost je lahko nalezljiva in škoda je zapravljati čas z njo.

Zato se pa ne pustim zapeljat reklamam novih aparatov, ki mi jih pošilja (moj prvi operater) Debitel, samo občasno kakšen paket preklopim. Še mojega Ericssona sem nabavila pred leti potem, ko sem pri kolegu videla, da je preživel otroško upravljanje (z mize, v pesek, v lužo) brez posledic. Sem stauhala takrat najugodnejšo varianto in poklicala mojega operaterja, da razmišljam o menjavi - in ga prec dobila po isti ceni. Le nedolgo nazaj mi je bilo malček nerodno, ko je začel pri pregledovanju fotk še ne triletnik s prstkom dričat po ekranu - pa sem mu rekla, da se pa pri meni slikce drugje preklapljajo.

"Hkrati pa imetje pred očmi vizijo prihodnosti" - ko mi ne bo več treba cele dneve sedeti med štirimi stenami. Se že veselim. Morda za kanček motivacije: nekoč je neka ženska omenila, da je v obdobju, ko ji je šlo vse narobe, zjutraj najprej prebrala horoskop. Sicer je poiskala ponavadi tisto stran, kjer je bila napoved velikokrat pozitivno naravnana, da jo je vsaj malo 'dvignila', da vsaj takrat ni bila sama s sabo in svojimi problemi. Sicer pa imam rada tisto misel: "Vse lepo še čaka na nas."

Veliko radoživosti še vnaprej, Omar.