A65

Zdaj si me pa našel! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Hehe, sicer pa pijem grenko kavo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Hm, če malo premislim: dvignila sem v zrak roko v znak opravičila tisti ženski, kateri sem tik pred križiščem švrknila na njen pas. S tem sem priznala, da sem imela srečo, da je zabremzala, ona pa si je mislila: "Še so ljudje v tej naši preljubi Sloveniji, ki se znajo opravičit, če naredijo neumnost."

>>>zato mam tebe raj k 95% folka tle gor.. pismu, vsaj razpizdit se znaš nad krivico in ne glavo v pesek..ne tiče se me.. nočm se zamert.. Dejte mal razmislit o tem, ker ste podobni unim nemškim civilom ki niso vedli za obstoj koncentracijskih taborišč... seveda so vedli, sam je blo tiščanje glave v pesek in debata o rabarbari in pechtranu...bl pomembna in tko je tle... in tko je v Sloveniji danes..<<< Lej, da jo imaš rad, se vidi - a tak, kot si, se moraš pač z njo mic po mic prčkat. In še forum je bolj dinamičen, da ni samo medsebojnega trepljanja enako mislečih. Je pa res, da se določeni ljudje za časa svojega tokratnega življenja, preko svojih dejanj, zapišejo v zgodovino. Nekateri pa samo v utrinek časa tistih, s katerimi so prišli v stik.

Kako so si zgodbe podobne Meni najboljša pripoved o začetku dopusta je tista, ko so si kolegi ob prihodu zaklenili ključ v avto. Pa so se, brez verbalnega delikta, najprej ob piru dol usedli in uspešno naštudirali, kako naprej (je imel en od sosedov v kampu ustrezen odpiralni pripomoček). Hja, morebiti so bili pa bolj skulirani tudi zato, ker so razen gajbe ven iz avta pravočasno spokali otroke.

Naj bo tale iz moje profilne slike...

Silica, a smo tudi ženske različne. Nekatere morajo na pomlad, ko si prevetrijo garderobo, nujno v šoping "vsaj po eno majčko in ene sandalčke". Ko sama zaidem v trgovino, pridem po "nekaj rdečega". Po drugi plati pa glede listka: ni mi najbolj jasno, zakaj iz trgovine odidem z vsaj nekaj artikli več, kot sem jih imela prvotno napisanih. Morebiti zato, ker namesto mene pač ne bo noben mleka kupil, ko ga bo zmanjkalo - na listku pa ob odhodu od doma ni bil naveden kot prioriteta...

Ful pohvalno, saj velja neko splošno prepričanje, da so ženski nakupi predozirani, moški racionalni. Enkrat sem prebrala, da gre moški po trgovini, ogleduje stvari in pri določenih si reče: "Po tole se še vrnem." Potem gre ven s tistima dvema, po kateri je prišel.

Lajki so se razpršili, a fino je imet en sončen petek za uvod v razgiban vikend.

Enkrat sem slišala, da denar ne prinaša sreče, temveč pomirja. Sreča je lahko tudi, če se ti galeb posračka na prednjo šipo - pri tem, da si imel streh'co v avtu odprto...

Cereska tako lepo zaveže šopek barvitih bilk, da si bom Lunin.net zapomnila tudi po njih. Tisti, ki živimo v (lastnem) času lesenih žlic, smo komaj dobro nehali kupovat znamke in preklopili na mail. Preden bi se navadila na Facebook, bo ta že davna preteklost in preveč rada se 'pogovarjam' na štiri oči. A forumi ... ti imajo drugo patino. Saj tudi Silver potem, ko ima seno pod streho, pride spet nazaj. Ker je lepe stvari treba delit in ker ljudje tako radi pozabimo, da so koze majhne, preden zrastejo - ker nismo za hip ustavili njihovega otroštva s tem, da bi jih poslikali in premalo pripovedujemo o tistih, minulih časih... P.S. Tole poka po šivih od metafor - da me ne bi kdo vprašal, če jim gojimo doma.

Em, zdaj nisem čisto zihr, ali sem v predvidenem vrstnem redu ali bom pikirala nekam, kjer sploh nimam zica... A včasih se da prav fletno sedeti na tleh. Kdaj mi kaj od prebranega prav 'sede' in nekoč je neko krasno dekle, ki je sebe imenovalo nedajsefloki, napisalo: "Prisegla sem si, da bom živela za danes in da bom v vsakem dnevu našla nekaj lepega. In da bom, ne glede na to, kdo in kaj je okrog mene, ostala optimist in imela rada življenje. Bodi odprta za karkoli. Pojdi vsak dan "novim dogodivščinam naproti". Brez črnega filtra, brez posebnih sanj, brez pričakovanj. Odpri oči in presunilo te bo, koliko lepega se lahko skriva v še tako meglenem dnevu. Le pusti si blizu. Počasi in točno toliko, kolikor sama želiš."

* za letošnji maj

Če se vsi kandidati poskrijejo po svojih luknjah, si naštimaš glasbo in plešeš - sama.

Hehe, copranje zgoraj brez )))) Leviske so res pojem kvalitete, zato že sam misel nanje popravi pritisk. Čeprav, roko na srce, v bistvu niti nimam pretirane želje, da bi zgoraj brez videla kakšnega soseda...

Pri specialnih obiskih bi bilo itak potrebno vsaj hišo pobelit. A si potlej rečeš: "Hej, to je moj dom in tu so dobrodošli tisti, s katerimi se imam fino." To prijateljice nedvomno so in ko se boste v nedeljo popoldan poslavljale, se bo zihr našla kakšna, ki bo rekla: "Joj, še tole sem pozabila povedat..."

Zanimivo ob vsem pa je, kakšne zaključke se zdi komu vredno izpostaviti kot rezultat opazovanja - prav v teh se kaže razlika v dojemanju.

* da se še znam veseliti dneva, imenovanega petek * da opazim, kako nalezljivi so nasmehi * da čutim dlani, ki jih sklenem okoli tople, dišeče skodelice

Posploševanje je kot bumerang, le da se ti vrne vedno na tak način, da osvojiš še eno (ponavadi ne ravno prijetno) lekcijo.

Na vrhu strani imaš z velikimi črkami napisan LUNIN FORUM in pod njim jezičke: forumi / člani / koledar / blogi. Od tu dalje pa najbrž ne bo težav...

Še en pregovor: Cras amet, qui numquam amavit, quique amavit, cras amet.

Vse se da naučit, samo treba je veliko treninga in to na način, kot ga imaš sam rad. Ceres, tudi svet pobarvat je treba znat - v potrditev, če se le odločiš objavit zbirko na blogu.

Upam, da je pokukala kaj sem gor in da ve, da se ti toži po njej.

Hehe, to je bila gotovo skrita kamera - naslov pa: Oči na pecljih

Ljudje bi se morali učiti od živali, kako se odreagira, ko se ti nekdo približa - da bo to še kdaj ponovil.