A65

Zadričkam se na dno sklopa "Novo na blogu" z mislijo: "Danes je nedelja." In je res. Ljudje, ki se jim dan zdi enak dnevu, bi si morali za začetek kupiti fotoaparat. Zato, da začnejo v pobliskih zaznavati motive okoli sebe. Koliko svetlobe proseva skozi veje in koliko se je ujame v očeh... Tudi takrat, ko se prvič zagledajo v svet in napovedo še tistim, ki niso pokukali iz zemlje: "Pomlad prihaja."

Nisem staroselka, je pa tvoj avatar osrednji sklop Klimtove slike, katere desni del predstavlja (meni ljub) Objem: http://www.svetslik.si/Slika.aspx/Fulfillment-Gustav-Klimt-reprodukcija-Umetniska-slika Sta pa v izboru 'zmagala' prijatelja, sedeča na brvi. Morda to pomeni, da imamo z ljudmi, ki jih srečujemo, včasih veliko več skupnega, kot si mislimo. Morda te, ki jih srečamo preko ekranov, zares poslušamo oz. razbiramo in imamo oblikovan vtis, še preden jih srečamo v živo. In v živo so (po mojih izkušnjah) čisto takšni, kot smo si jih prej predstavljali.

Hehe, sem nekaj dni nazaj v Merkurju lahko opazovala triletnika na nakupovalnem vozičku, ki je v živo študiral odzivanje ravnokar izbrane vage: http://www.merkur.si/aparati/pomoc-pri-kuhanju/kuhinjske-tehtnice/mehanska-kuh-tehtnica-soehnle-silvia-5kg-20g Glede na to, da se je od neznano pojavil en vijak viška, obstaja velika verjetnost, da bodo sestavine v prihodnje spet merili na lončke.

Količina je sicer za moj okus pretirana - a vendarle je zame taka kombinacija neprimerno bolj zapeljiva (še zlasti, če bi mi odstopil krajec ), kot vsa tista četa krofov, ki sem jih imela priliko opazovati okoli sebe te dni.

Moja kolegica bi rekla, da raje mera v kozarcih kot npr. podatek 3/8 litra mleka. In za najboljši šmorn so otroci proglasili tistega, pri katerem je ded delal maso "po občutku" in se ni oziral na občutke, ki so popadli babico potem, ko je vstopila v razsuto kuhinjo.

Ja, ko sedeš nekje ob reki, jezeru ali tistem, zame skoraj čudežnem sinjem morju, te preplavi taka izpolnjenost, o kateri je (zgoraj omenjani) Tolle nekoč zapisal v knjigi Živeti v sedanjem trenutku takole: "NIKAR NE IŠČITE MIRU. Ne iščite nobenega drugega stanja, temveč ostanite v tem, v katerem ste; sicer boste notranje navzkrižje in nezavedni odpor le še povečali. Odpustite si, da niste v miru. V trenutku, ko boste popolnoma sprejeli svoj nemir, se bo ta spremenil v mir. Vse, kar zares in povsem sprejmete, vas popelje tja, k miru. To je čudež predaje."

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png ... a veš da je tukaj na luni večina škorpionov ... in jaaa ... življenje s škorpioni ni enostavno ... še ena zanimivost ... ne poznam škorpiona, ki ni ločen ... ali še ne bo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png tudi moji dve bivši snahi sta škorpionki ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.png ... sigurno imata težke planete in lune ... najbrž me bo ktera forumašica zdaj popravila, da ni ona kriva za težave ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png ... jaa obstaja ena zelo majna možnost, da je tako Če daš kaj ali pa čisto nič na astrologijo: zakaj bi, ob vseh smajlijih, kao poudarjal neugodne karakteristike? Ne bi raje izpostavil tistih, pozitivnih? Da te dopolnim: poznam same fajn škorpijone, tako moške (med drugim nekaj prijateljev), kot tudi ženske (ena od takih je sestra). Noben od njih ni ločen, živijo v skladnih partnerskih zvezah in so zaupanja vredni ljudje. Hja, morebiti pa samo nimam daru opazovanja oz. sem rojena v znamenju, ki je z njihovim kompatibilen...

Silver, žal sem ti malo zasmetila blog s podvojenim komentarjem. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Je pa res, da citiranje deluje le, če se pogovarjamo... Se mi fletno zdi, ker sem nazivana 'dekle', čeprav je številka v mojem nicku ena tistih, ki ostaja stalnica, neglede na čas. A dokler se znam smejati sama sebi in imam še nič koliko idej, kaj vse 'bi', se ni treba bati let, ki prihajajo. En vrtčevski pobič je povedal radijski novinarki, da je sneg "čist uredu, sam da ga ne bo premau". http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Če se mu želja izpolni, bova s Silverjem (v zračni razdalji kakih 20 km) gazila čez podobne centimetre...

Na levi, spodnji strani sporočila. Neglede na brzino, s katero se uspe Silver skatapultirati iz postelje, je - kar se mene tiče - zgledna njegova rana ura vstajanja. Kajti: ko meni zazvoni budilka (imam tako, ki na pet minut piskanja preklaplja v vedno bolj histeričen ritem) in jo ugasnem, mi je velikokrat pod odejo preveč prijetno toplo, pa si rečem: "Ajd, miže še preštejem do deset." In še enkrat. Tretjič pa že ni več treba. Vse prinesem notri naknadno, ko s pospešenim tempom šibam v službo. Edino v dnevih, ko sonce sije v spalnico oz. pokuka skozi okno na dopustu, mi je škoda prekrasnih juter, da jih ne bi doživljala tudi opazujoč vse tisto okoli sebe - prelepo, da bi se prespalo. P.S. Malo popravljam zmedeno obliko.

"Odgrnem odejo in se usedem na posteljo . Medtem, ko roka sega proti omarici in zatipa za očali , noge naučeno poiščejo copate in zdrsnejo vanje . Prva misel se zaspano pretegne tam zgoraj . Ali sneži ? Počakaj, grem pogledat. Vstanem in oddrajsam do okna, ki gleda na ulico." A65, kje je ikona za citiranje? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Ej, Silver, moram te malo pohecat... tole si pa tako napisal, kot da si oni ...85 letni http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png. A saj ti bi vedel, da je šala, tudi če ne bi napisala. Samo en toliko, da poudarim, da si v najboljših letih in poln energije. Jutra so pa bolj kot ne za vse nas podobna. No, sem si za danes zjutraj nastavila uro na 5.15. Zbudila sem se ob 5.00. Še vedno utrujena, po slabih 5 urah spanja, sem lepo podaljšala na 5.55. Pa naj bo v stilu petic. Oddremala naprej oz. še malo sproščala mišice telesa, spala zares pa več ne. Pa kar najbolj sproščene mišice tudi, če bomo kidali sneg. Danes in jutri nas bo menda obilno obdaril. Silvija, ikona za citiranje je na spodnji, levi strani objave. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Neglede na brzino, s katero se uspe Silver skatapultirati iz postelje, je - kar se mene tiče - zgledna njegova rana ura vstajanja. Kajti: ko meni zazvoni budilka (imam tako, ki na pet minut piskanja preklaplja v vedno bolj histeričen ritem) in jo ugasnem, mi je velikokrat pod odejo preveč prijetno toplo, pa si rečem: "Ajd, miže še preštejem do deset." In še enkrat. Tretjič pa že ni več treba. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Vse prinesem notri naknadno, ko s pospešenim tempom šibam v službo. Edino v dnevih, ko sonce sije v spalnico oz. pokuka skozi okno na dopustu, mi je škoda prekrasnih juter, da jih ne bi doživljala tudi opazujoč vse tisto okoli sebe - prelepo, da bi se prespalo.

Cipcipilonika, razumem, o čem pišeš. Pridejo obdobja, ko ne smemo pozabiti, kako pomembna sta mladostnikom zdrava družba in in potrditev sovrstnikov. Drugo, na kar sem pomislila ob tvojem pisanju, je, da obstaja posebna oblika Osho meditacije, imenovana DEVAVANI – meditacija na notranjega otroka. Objeti otroka v sebi zmorejo nekateri šele, če jim drugi pokažejo pot, način za to - nekateri pa to nekako prvinsko znajo že sami. A nihče tega ne more storiti za nas, namesto nas. Za jasnejši pogled, ki je zrcalo vnovič rojenega upanja vsega, kar je živega v nas. Tretje: videti lepoto, ko zraste v lončku na tvoji okenski polici. Kot rezultat tega, kar si storila v preteklosti - naj bo kupila lonček, čebulice, jih vsadila in negovala. Danes sta trud in ljubezen poplačana.

Pravijo, da se naše poti prepletejo z namenom. Marsikdaj ga spoznaš kasneje, marsikdaj ti ostane neznan - a ostane v nas kot delček mozaika življenja. Spoznala sem jo preko drugih forumskih strani in pritegnila me je njena odkritosrčnost, poštenost in dorečenost, ki je vela iz njenih zapisov. Dobri dve leti sva biti v stiku, preden je zaspala po dolgoletnem boju z boleznijo. Na obletnico njenega slovesa sem se peljala na drugi konec Slovenije, da ji prižgem svečko. Ob odhodu se je v jasnem dnevu od nekje pripodil oblak in nasul toliko dežja, da je bilo treba vklopiti brisalce. Mavrica je bila sinonim njenega bivanja in mavrični pogoji so me spet spomnili na to, kaj bi si ona želela zame. Drugo leto sem si vzela dopust na njen rojstni dan in šla tja, kjer sem se vedno čutila najbolj - živa. Forum? Včasih se izogneš oz. uspeš prestopati kamenje, ki se kotali na tvojo pot ali (kot sem nekje prebrala) iz njega celo kaj sezidaš. To je samo drubec tistega sveta, ki nas obdaja in vsak si najde sebi primeren prostor v njem.

"Vse, kar ljubiš, bo odšlo in se nato vrnilo, da bi te ljubilo drugače." (Franz Kafka)

V dodatek razmišljanje o uresničevanju želja, namenjeno ženskam: http://www.alenkarebula.com/alenkadrupal/sl/node/200

Evo, uspela sem celo videti ikono za citiranje... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Zadnjič sem opazila, da je od mojega prvega uporabniškega logiranja na Luninem.netu minilo že kar nekaj let. Takih, brez pisanja in z redkim prebiranjem. Ko sem nedolgo nazaj zaznala, da sem med tukajšnjimi komentatorji bloga ena tistih, ki še nimam oblikovane slike za profil, se je začelo iskanje. Hm, kakšna naj bo? Po nekaj poskusih sem se odločila za tole, ki se mi zdi slikovni odsev tistega, kar si zapisal, Silver. Fino je biti mulček, ko bosih nog obsediš v poletju na leseni brvi nad potokom v zelenju. Tako, pravo prijateljstvo in zaupljivost sta navadno most med dvema, ki imata rada podobne potepe in podobne kotičke in se lahko ohranjata tudi čez leta...

https://www.youtube.com/watch?v=-a6Pe1ovKHg

Hehe, ta je pa tako lušten, da ga bom 'prodala' naprej

Ujeti ritem tistih ob nas... Po več kot četrt stoletja prijateljevanja mi ostaja neizmerno ljubo, da se samo spogledava in že ena drugi dopolniva stavek. Da se lahko skupaj krohotava najinim spominom, ki jih oživiva smešne neglede na to, kako so bili v takratni situaciji trpki. Da za mizo začneva večerni klepet, v katerem se prej ali slej ostali navzoči poberejo spat - a midve ga zaključiva po polnoči z besedami: "Hej, ne morem verjeti, da te teme še nisva obdelali..." Evo, sem se pravkar spomnila, da jo moram še nekaj vprašat.

Silvija, nekoč, ko bom obvladala citiranje, bo razvidno, da je ta vzklik "triiiiii" z dodatki povzet iz Silverjevega teksta. In meni se je bral kot konjsko hrzanje, še zlasti po opisu iztegnjenih vratov (ki se gibljejo v smeri hrane) in miganju oz. vrtenju ušes (v smeri pozornejše izostritve slišanega).

Če sem iskrena, je bilo moje prvo branje besedila razumljeno podobno, kot pri Silviji. Moj oče je nekoč vedel, zakaj razlage uporabnih nalog začenja z: "Pa saj to je čisto logično..." Sem se za začetek nehala pritoževat nad količino besedila ("Spet uporabna v sedmih vrsticah!") in mu prisluhnila. Ko me je pogruntal, da dam možgane na "off", ko ga z nalogo kar počakam, je uporabil novo krilatico: "Danes nisem v stanju mislit..." Pa sem morala posledično kar sama. In vsak od nas najde sebi pravega učitelja.

Hehe, res je: test (naj gre mama v šolo in sama piše bolje, če lahko) se razlikuje od testa (ki ga pa najbrž mama z več prakse res bolje zamesi).http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Ampak, če prav pomisliš: kako dobro sem pisala matematiko v osnovni, se danes noben ne spomni. Da je pa sestra že majhna pomagala pri kuhi, vedo vsi. Saj se radi zbiramo pri njej na kosilu. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Tale tvoj zadnji ostavek me je spomnil na neko mamo (na srečo ni bila moja), ki je bila hčeri sposobna tudi dvakrat fliknit perilo z vrvi, ker ni bilo obešeno po njenih pravilih. Ali stresanje smeti iz smetišnice na tla, ker niso bile že prvič temeljito pometene. Temu rečem: zezanje lastnega otroka oz. načrtno ubijanje duha že zato, ker čez leta vidiš, da je veliko takih "spodobi se" in "tako in nič drugače" tehnik čisto - nepomembnih. Lahko si zakompliciraš življenje ali pa poskusiš drugače. Predvsem (kot sem zasledila nekje tukaj) je smiselno razložiti, zakaj je ta način oz. ta tehnika najefektivnejša. Potlej si kot otrok zapomniš še določene fizikalne zakonitosti in z drugimi očmi gledaš avtoriteto, ki ti jih je znala razložiti. Da o lastni samopodobi in življenjski šoli komunikacije v medčloveških odnosih niti ne izgubljam besed.

"Triiiii … se začudi na ves glas, da tista dva za menoj iztegneta vratove in zavrtita ušesa." Hehe, tole si lahko prav v živo predstavljam in človek si ne more kaj, da ne bi pomislil, koliko konjskih lastnosti imajo ljudje, če jih znaš opazovati.

Katero od svojih neizživetih potreb teši nekdo, ki spesni tak tekst? Eni živijo za seks, drugi živijo od seksa. Hehe, itak!