A65

Res je.

Silica, da napišem tako, po doživljanjih in opažanjih: naletiš na pravega (včasih se izkaže, da si ga - zavestno ali ne - prav iskal), po približno dveh letih vidiš, ali se je iz tiste, prve zaljuljenosti oz. naklonjenosti razvilo, kar bi te lahko grelo tudi naprej. Medtem je zelo dobro, če uspeta zaživeti skupaj, saj v takem, vsakdanjem ritmu, ljudje pokažejo, kako funkcionirajo - ne le v lepih, tudi v manj lepih trenutkih. Tako se ti potrdi tisto, zaradi česa imaš nekoga rad ali se ti razgrne, zakaj z nekom ne bo šlo naprej... Kako skomunicirata, kako se dopolnjujeta (ker sta še vedno vsak svoja osebnost), kako vama je skupaj lepše, kot bi vama bilo, če bi bila vsak zase . Da se nasmehneš v sebi, ko pomisliš nanj oz. ga zagledaš. Zlasti v mladih letih se ti dogaja, da ti je lahko všeč veliko oseb. Potem se nabor nekako zoži, ker iz lastnih izkušenj ali bolj dodelanih pričakovanj (pri čemer je največkrat izpostavljeno "česa ne bi") marsikomu ne pustiš blizu. In tega je škoda. Saj preko tega navezuješ nove stike, za katere ni nujno da so podlaga novim razmerjem. Morda prijateljstvom. A zato je treba včasih v svet... Zalaufat avto? Ga ni čez tisto kavo, ki diši iz domačega, ljubega lončka, kjer poznaš vsako krivino... Morda bi odtehtal edino razgled na morje - a še od tega imaš bore malo, če ga zakriva zavesa dežja.

Ljudje praktičnih pogledov na življenje pravijo, da je kandidatov ko listja in trave. Mi je bilo pa vedno zanimivo, kako obenem sami sebe vidijo kot unikatne. Zanija, čim svetlejše dneve tudi tebi...

Skozi odraščanje (brez stikov s starimi starši) so me zaobšle modrosti, ki gredo iz roda v rod. V bistvu sem si (malo inovativno) ob prebiranju forumov (na katere kdaj zaidejo tudi modri posamezniki, ki imajo kaj povedati) nekatere zapuščine prednikov vzela za svoje. Saj bi bilo škoda, da bi zatonile v pozabo. Naj tokrat podelim eno od njih: S problemi je tako, kot z desetimi leskovimi palicami za prst debelimi - če jih poskušaš zlomiti vse naenkrat, ne gre; eno po eno pa zlomiš zlahka.

Silvija, to Dobru noc smo peli tudi pri nas - a nisva iz istega konca doma. Škoda, da sem tudi Goldovo simpl instrumentalno izvedbo kliknila šele danes: je ura, ko se je treba aktivirat, ne več spat. A pridejo včasih noči, ko te sanje pobožajo...

Avtorskih bi bilo kar nekaj , a na Youtube sem našla kaseto o Miškolinu, ki se je pri nas dolga leta nazaj rada vrtela. In na 5.03 odseku uspavanko: Nina, nana, Miša je zaspana. Nina, nana, Miša je zaspana. Dajte ji odejo, sivo mačjo prejo. Dajte ji blazino, mačjo kocino.

Bolje dovolj zgodaj spregledat ozadja, kot se preveč navezat. Niso vsi glih, niso. Najboljši šele pride...

Angelit, vse najboljše! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/birthday.gif Mačky, kdaj se ti zjokaš? Meniš, da so solze preintimne, da bi jih kazala soljudem? Žalost, ganjenost, sreča ... vse to se lahko preliva skozi solze. In če se ljudem usujejo vpričo tebe, pomeni, da si topla oseba in se čutijo v tvoji bližini varne, da lahko pokažejo, kaj čutijo. Naj te to ne bremeni. Ne moreš si misliti, koliko tako zaupanje in bližina ljudem pomenita...

Joga ima veliko dobrih učinkov, preko katerih se zaveš pomembnosti pravilnega dihanja. Hatha razvija prožnost in moč, vztrajnost skozi trud izvesti vaje s koncentracijo in zato pravilno. Kundalini predela predvsem žlezni sistem in dvigne energijo - določen je sistem predpisanega sklopa vaj, ki se jih izvaja vztrajno v zaporedju in številčnih ponovitvah. A sčasoma sem prišla v obdobje, ko se mi je zazdelo, da je potrebno biti v prvi vrsti prijazen sam do sebe. Da ni pomembno dokazovanje samemu sebi, preizkušanje lastnih skrajnih meja (čeprav so obenem vedno poudarjali, da joga ne sme boleti). Tako mi je postala najljubša shakti joga. Združuje glasbo in petje s plesom, pred čemer skozi mehke gibe ogreješ telo. Se razživiš v plesu kot takrat, ko si bil otrok. V zaključku sledi sprostitev, umiritev. Zato še kako drži opis: "Pomaga vam poiskati vaš notranji ritem in uživati v njem."

Lahko greš v akcijo za predlog spremembe zakona. Morda te bodo v tem podprli tudi moški - z veliko verjetnostjo le tisti, ki kondome (še) uporabljajo? Menim, da bi se dandanašnji ženske lahko zavedale, koliko pravic in svoboščin ni samo po sebi umevnih. Da so si jih nekoč ženske morale izboriti. Zato ne prikimavam takim spremembam, čeprav se sama ne poslužujem hormonske kontracepcije. Obenem se mi zdi samoumevno, da naj bi v sproščeni spolnosti uživala tudi ženska. Predvsem pa naj v partnerstvu kontracepcija ne bi bila le njena 'skrb'.

Nikoli ne reži tistega, kar lahko razvozlaš. (Joseph Joubert)

Every day is another chance to change your life.

Hvaležna sem za toplino maja, v katerem se prepleta življenje s spomini. Saj sam postaneš del njih.

"This mantra taps into the energies of the sun, moon, earth, and the Infinite. Spirit to bring deep healing. It can be chanted to heal the self or to send healing energy to anyone you wish. "

Fredrik Backman: Mož z imenom Ove "Ove je star 59 let. Vozi saaba. Sosedje godrnjajo, da je zagrenjen tečnež. Če ne hodim po svetu bebavo nasmehljan, to še ne pomeni, da sem zagrenjen, meni Ove. Vsako jutro se odpravi na obhod soseske. Umika nepravilno parkirana kolesa in preverja vsebino kontejnerjev za ločeno zbiranje odpadkov, čeprav so ga že pred letom dni razrešili dolžnosti predsednika skupnosti stanovalcev. Gorje vsakomur, ki krši pravila sosedskega sobivanja! Toda mrko obličje drobnjakarskega možaka skriva globoko žalost. In ko se v hišo nasproti njegove priselijo novi sosedje ter za začetek po nesreči polomijo Ovejev poštni nabiralnik, se začne zabavna in prisrčna zgodba o potepuških mačkih, nepričakovanih prijateljstvih in starodavni veščini vzvratne vožnje avtomobila s prikolico. Vse skupaj korenito spremeni tako zagrenjenega tečneža kot skupnost stanovalcev ..." Iz medijev: "Ove ne prinaša le zgodbe o Oveju, temveč se trudi prinesti tudi zgodbo o načinu življenja. Takšnemu, katerega videz nas obkroža vsepovsod, pa si večkrat ne vzamemo dovolj časa, da bi vztrajali onkraj tega, kar dobimo na prvi pogled. To sicer pomeni, da Ove ne bo zgolj zabaval, jasno, a hkrati tudi, da bodo vsaj nekatera takšna vztrajanja nagrajena z optimizmom. To bo namreč spremljalo spoznanje, da imajo tudi najbolj zoprni ljudje lahko veliko srce." (piše Tomaž Bešter v svojem blogu Konteksti)

"Vesolje smiselno niza dogodke." Naj mi bo dano, da nekoč o njih spregovorim.

Tako bi tudi jaz rekla, če bi deževalo. A je nasulo težkega snega, ki je uspel po dolžini 10 cm preklati nosilno deblo 20 let stare magnolije (prepozno smo otresli sneg z vej). Pozna kdo učinkovit način, kako poskrbiš, da se rana zaceli? V zadnjem času se moram očitno naučiti, kako pomagati, da ne boli več - še kje drugje, ne le na drevju...

Sosed je že obesil zastavo. Kaj bo pa sicer danes delal, pa ni nujno enako, kot so moji načrti, kajne? Bodi lepo.

Če smo že doma, lahko praznuje vsak na svoj način. Obenem pa se ob tem spomni spoštovanja vrednih ljudi. Takih, ki jih je imel priliko spoznati sam ali so mu o njih pripovedovali drugi.

@ nataly >>>No, so me s skupnimi močmi prepričali, da moja ideja o natur farbi las...ni dobra baje za moja leta. Da me baje postara sivina. Jaz pa kar zadovoljno sivi pramen na levi strani lasišča gledala. Tak, da se zdaj počasi odpravljam v barvalnico http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png)) V bistvu -itak vseeno. Lasje s v k.. pa če še malo barve gor zmečem, se niti ne bo hudo poznalo. Da ne bom baje takšna razsvetljena po svetu hodila.... Mi je bila ena ženskica všeč zadnjič. Takšne močne lase je imela, kot jaz nekoč...sivina se prepredala med rjavimi in meni je prav simpatično zgledalo. Lepa frizurca, in uštimana. Pri meni pa vse skup žalostno zgleda, res. Pred leti v Budimpešti sem eno gospico tudi naskrivaj gledala...pismo se mi je drzna zdela. temni in sivi lasje skup..en tak mix in ful dobro bilo videti. Ampak...moje doma so rekle NE. Da jim ne bom sramote delala s takšno glavo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/sad.png...še me kdo kje ja vidi... (da o tem, kaj bi si mislili (ker meni itak dol visi) niti ne govorim). Tko...še eno mavrično uro sem končala, pa pladenj en sem sfugirala...pa križ...mater, da sem produktivna res... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png<<< Pošiljam kar cel link frizur in pri nekaterih tudi sivi niso čisto 'mimo' - le dovolj odpuljeno je treba biti postrižen in imeti živahne oči. Ne poznam te, a skoraj bi si upala stavit, da so tvoje takšne. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png https://www.google.si/search?q=grey+hair+older+ladies&biw=1024&bih=635&tbm=isch&tbo=u&source=univ&sa=X&ved=0ahUKEwi2mcLD9azMAhVBph4KHUw5APcQsAQIIA#tbm=isch&tbs=rimg%3ACSLa-06KHb0ZIjhLz_1UZju9vyapUC12XbKGZCeqMkpVU7yi1Y2xrKlAII_1Iq4glvvGLASc43V89FHC7FMdEJLGu-GSoSCUvP9RmO72_1JEXDdmHF1muQQKhIJqlQLXZdsoZkR4tB2vvaGOiYqEgkJ6oySlVTvKBGqo82tZTkQ9yoSCbVjbGsqUAgjEewd44X1EatsKhIJ8iriCW-8YsARlOERHpY_1SPAqEglJzjdXz0UcLhF3oIaUu0DF1ioSCcUx0Qksa74ZEWBP2Kar0u-F&q=grey%20hair%20older%20ladies

Ne pretiravaš. Samo enkrat sem se kot sopotnica peljala z voznikom, ki je na isti vožnji najprej prehiteval cisterno v škarje in kasneje mahal vozniku avtomobila (ko se mu je le-ta na avtocesti umaknil pred šleparja). Po tistem se me ni spravilo več z njim v avto. Ker: taki vozniki, če bi bili res frajerji, bi že kdaj imeli helikopter...

Lajkam zato, ker znaš tudi take 'barve', ki jih poimenuješ Diagnoza v sedmih točkah, skleniti s "Pozdravljena pomlad!". Zdaj upoštevaš še navodila Cookie, pa se boš spet spravila v ravnotežje...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/clover.gif

Silica: >>>Silver, jaz govorim (oz. sem imela v mislih, morda je drugače ven prišlo) o sprejemanju. Sebe, z vsemi napakami. Ker od tu dalje potem lahko jih popravljaš, če je že treba. In imam še kar nos za to (izkušnje pač), kdo me sprejme, kdo pa bi me 'popravljal' po svoje. S takšnimi se ne ujamem glih in si lahko najdejo kak drug pet project.... če je to egoizem, tudi prav.<<< Rada imam otroke. V vsem izvirnem in neukalupljenem, kar je v njih. V tistih občutenjih, ki jih z zaupljivo iskrenostjo izražajo, ko so majhni. "Ne dovoli, da v tebi ubijejo duha." Stavek, ki sem ga zadnje čase nekajkrat izrekla tistim, ki jih imam rada. Ostani tak/taka, kot si. Rada imam tisto valovanje, ki prihaja od tebe, iskrice, ki ti vedno znova zasijejo v očeh, načrti, o katerih mi gostobesedno in z vznemirjenjem razlagaš. Da me spet preplavi, kaj vse mi je nekoč že razveseljevalo dan. Me spet spomni, koliko je še neraziskanih možnosti. Ko me prešine: "Nekaj sem se spomnila...". In ko mi odgovoriš: "Ja, ... ?" Ko se iz tvojih kasnejših reakcij ali dejanj da razbrati, da si me slišal/slišala. Tvoj duh se prepleta s tabo - tako, kot si.

Prva misel, ki se mi ob tem poraja, je: "Obstaja nek razlog, da kljub temu še vztrajaš." Nisem šla v raziskovanje, kakšna klima je tu vladala leta nazaj, ko sem imela sicer odprt profil - a brala in pisala bore malo. V bistvu je to lahko prednost, saj nisi obremenjen s tem, kakšni podtoni so se razbirali iz tistega, kar je nekdo nekoč zapisal. In še tukaj se je dobro zavedati, da tolmačenje izhaja iz tvojega, osebnega dojemanja povedanega - kar je hkrati (hote ali nehote) rezultat tvojega razpoloženja. A tako, kot v reali: nekateri so ti po razmišljanju in načinu reagiranja bližji, drugi ne. Če vztrajaš med ljudmi, ki so zelo različni od tebe, lahko pomeni, da se naj bi s prav takimi naučil sobivati. Da bi našel način, kako jim pustiti, da je 'njihov prav - pravi' in obenem ohranil svoja stališča. Če pogledam sebe, različnost lažje sprejemam pri nekomu, ki se mi je s kakšnim detajlom vtisnil v spomin kot oseba, ki zna imeti širok pogled in ga je sposobna predstaviti na (meni) simpatičen način. Ali pa je uspela nekoč, v dnevu, ko niso bile vse planetarne postavitve idealne, pokazati del sebe, ki ga do takrat nisem zaznala.