A65

Kdo ve, če se sploh zavedaš oz. ti bo dano vedeti, kakšen preobrat si storila pri njej s to reakcijo. Ko nehaš ponavljajoče izrekati omejitve (ki so ti jih morda privzgojili oz. si jih povzel po tistih, s katerimi si se družil) in jih sčasoma izločaš tudi v razmišljanju (s tem, da ozavestiš, kako jih lahko nadomestiš z mislimi, ki ti dajo elana) si na začetku poti. A ključno je, da si se podal nanjo...

Tudi strah pred letenjem se da premagat. Dobro je, da pred tem skrb za srečen pristanek prepustiš svojemu angelu varuhu. Če so ob tebi še tisti, ki jih imaš rad, je to dodaten razlog, da si lahko mirnejši. Ali - kot tolikokrat v življenju - ti nekoga primeš za roke in ga bodriš, da ni strah - njega.

V bistvu se ne pritožujem nad tem, kar imam - me pa radovednost žene, da si ogledam, kakšne možnosti še obstajajo. S "Kaj pa bi?" na nek način preverjam lastne občutke. Skozi mlajša leta marsikdaj skozi uporništvo in tisto, tipično, "z glavo skozi zid". A se marsikdaj izkaže, da je zid le pretrd, da je treba kdaj znati tudi počakati oz. si zadeve zložiti (in ukrepati) po prioritetah. Se učiti prepuščati. In kot nagrado (zato, ker nisi hitel oz. bil nestrpen) dobiš včasih rešitev, ki ti je prihranila marsikateri ovinek. Ali pa pokazala še deseto možnost. Čeprav ne znam s tolikšnim verjetjem, kot moja prijateljica, zatrditi, da "Sem rojena pod srečno zvezdo." - znam biti v sanjarjenju res dobra.

Ne vem, ali se še komu to dogaja - se kdaj po tistem, ko preberete opis svoje pozicije - ozrete še po drugih. In se vprašate: "Katera pa bi bila tista, ki bi si jo želel?" Čeprav je nimate. Čeprav ste si to, ki je 'vaša' (skozi čas rojstva) sami 'izbrali'...

Poznam nekoga, ki pravi, da je ideal "nekaj od 167", pri čemer je (standardno) dovoljeno odstopanje 5 %. Spet ena drobtinica možnosti, da ujameš sanje...

Zna bit luštno tole pogledat, ko pride k nam – da izveste vse skrivnosti. Od 1.44 dalje bi nekaj sekund lahko celo uvrstili k Picotovim masažam. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Tista čivava od 2.19 pa itak čisto raztura... https://www.youtube.com/watch?v=i-80SGWfEjM

In jaz ti želim, da bi te poskočen čukec presenetil - in se tokrat zmigal na pravi način, brez da bi mu to posebej rekla. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

Potem, ko del populacije odhrumi na en konec kraja na karneval, jo mahnem v nasprotno smer. Sončno zatišje v gozdu, kjer sede izbrskam na plano še malo termovko in lonček. Med potjo nazaj šele tretji cvet trobentice pripravim do glasu in nekaj bilk teloha z zelenjem, tako, za vzorec napovedi pomladi, prinesem domov.

Kar se mene tiče: mislim, da boš imel najmanj dela, če vse skupi prešpricam.

Makadamske stranpoti v okolici sem marsikatero pomlad obvezno predirkala s kolesom. In prišla nazaj ponavadi žarečih lic, a do vratu blatna, saj nisem mogla počakat, da se steze osušijo... Danes, ko grem na potep in spotoma raziskujem neznane ceste naše domovine, sem na trenutke hvaležna nasvetu, ki sem ga dobila pri izbiri avtomobila: "Pa ja ne boš kupila mlinčka?!" "Mlinčka?" "Se samo vrti in nikamor ne gre..."

Ceres, skozi tvoje barve vidim, da so razpoloženja marsikdaj podobna. Le barve, v katera se odenemo oz. jih zberemo okoli sebe, ne vedno. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png V pojasnilo: rdeča je meni ljuba barva že od otroštva. Odkar sem vprašala za strokovno mnenje najmlajšega člana naše družine (in si potem rekla, da - če že sprašuješ - je treba taka upoštevat), je te barve tudi moja 'raketa'. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Sicer pa se mi je več kot desetletje nazaj zgodil 'upor' zoper črno (zlasti pred zimo), ki jo prekrivam z barvami. Ne le rdečo, zadnja leta tudi oranžno. Ali pa vse osvežim z belo. V zimski in letni garderobi mora biti en rumen kos. Za dneve, ko rabiš sonce. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Obenem skozi gibanje v zeleno-modrih krajih iščem (in najdem) svoj mir.

Dober povzetek. Silica, a neglede na to, koliko časa že tako pluješ, se je včasih dobro zavedati: "Čudovito je, kako drugače gledamo na isti dogodek štirindvajset ur poznaje." (Sydney Smith 1771-1845) To je današnji izrek, preplonkan iz knjige 365 misli, ki jo po listih obračam že drugo leto. In lej, ene resnice nimajo roka trajanja...

Raj pa bo postal šele, če si boš znala vzeti čas - potem, ko ga dodelaš tako, kot želiš - da v tem raju tudi uživaš.

Pri odločitvah te vrste bi sledila sebi in skozi moje oči je čas dojenja obdobje, namenjeno predvsem otroku. Zato se s Ceres strinjam. Dati naprej najboljše, kar lahko. Če to pomeni (povzeto po Cookie), da paziš, kaj ješ že zato, da bi bilo s tvoje strani narejeno vse, da malček ne bi imel krčev (pa naj v končni fazi pomaga ali ne), potem pač počakaš, da je to obdobje mimo. In potem spet sebe 'sestaviš' v čimboljšo formo. Pomembno je, kako skrbiš zase že pred zanositvijo. Marsikakšno dodatno 'brazgotino' pa prinese sleherna nosečnost in obdobje po njej. Na tebi je, kako se boš lotil njene sanacije (če je možna) oz. da jo sprejmeš (če ni).

Tale je ponovno pripotovala naokoli: Do we need to disguise ourselves to get closer? Get closer. https://www.youtube.com/watch?v=BTdusZ6xu68

Omar, spet jaz in eno vprašanje. Take dogodke, kot ga opisuješ zgoraj, zase vidiš vnaprej? Če ga vidiš v natalni karti nekoga drugega, se čutiš dolžnega, da ga nanj opozoriš? Postavitev ne moreš spremeniti, a pomembno je, kako nekomu zanje poveš. Morda se zato ljudje (taki, ki so podobni meni) vračajo k tistim, ki rečejo: "No, to dejstvo bi se dalo tudi drugače predstaviti..."

>>>za vikend bodo orade in brancini. pa mal kuhanega krompirja zraven. khmmm, kostno juho imam namen še skuhat, piščančjo sem pa že. zaloge so pošle, jbg. tipkam z eno roko, ker z drugo guncam Tolovaja v slingu. sem kot kaka tetka z zaprtega oddelka norišnice; zvita v C joga pozo, mrmrajoč in rahlo poskakujoč huukam in šššššjam v popadkih zvijajoči in deroči se presti v sling vreči. jebentivsakemu z nasvet za krče pri dojenčkih, ker jaz sem preizkusila že VSE. in če rečem vse - to tut mislim, tko da sem že alergična na vse kumina, janež in podobna sranja od čajev, kapljic, krem, tinktur. ne jem skor več nič - razen na vodi kuhanega riža, kuhanega krompirja in suhega kruha, z nesladkanim čajem. tko da če slišim sam še enga, ki pravi, da bi morala nehat jest to pa uno, pa tretje, mu bom z enim zamahom zabila tiste zobe v butaste možgane- ker tolovaj se še zmeraj dere.<<< Če bi vedela, kje stanuješ, bi se ti ponudila za pomoč pri popoldanskem guncanju (eno domače dišečo plenico za podlago, pa bi Tolovaja mogoče pretentali). Če to ne pomaga, začnem peti tisto "Moj rdeči avto..." v vseh kombinacijah (motor ima, volan ima, kolo ima,...). http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png A včasih te tegobe pri tamalih prenehajo tako, kot so se pojavile: brez konkretnega razloga. Ker pridno raste, ti želim, da se dve uri spanca raztegneta v štiri in potem v mirno noč...

Boudika, priznam, z mano ni lahko. A zadnje čase rečem sebi v zagovor: dolgčas pa tudi ne. Zadnje čase zato, ker spet 'prijemam' na izjave tipa: "Današnji otroci so razvajeni." "Zdravniki niso strokovni." "Študenti s faksov so nesposobni, brez vseh izkušenj." 'Prijemam' v tem duhu, da v odgovor rečem, da bi bilo prav povedati, da to morda velja za določene, ne pa za vse predstavnike navedene populacije. Da se ljudje morda premalokrat zavedamo, da take misli same po sebi ne prispevajo k boljši klimi. Da naletimo na različne osebe in da vsak ravna po svoji izbiri oz. možnostih, kako bo živel. Ali bo ukrepal, če je osebno prizadet in kako. S takimi izjavami pa sem posledično ... hm ... (vsaj) neugodna. Spet, skozi moje oči: sama nimam razloga, da bi trdila, da nekdo, ki ne nastopa z javno identiteto, s podatki, ki jih ljudje prostovoljno dajo, ne ravna etično. Kakor tudi ne, da bi bili vsi uporabniki taki, ki bi se pustili izzvati oz. razgaljati na forumih več, kot je potrebno. Obstaja pa seveda obenem možnost, da sem prenaivna oz. premalo senzibilna, da bi take manipulacije znala prepoznati. A, lej: tako lažje živim. Čeprav jih posledično dobim tudi kdaj po buči - a izkušnjo te vrste skušam jemati kot tako, ki jo očitno potrebujem....

V kombinaciji z 'občutljivčkom' skoraj gotovo. Četudi: bogsigavedi, če se tudi od mene marsikaj ne ... 'odbija'. Pa tega samo ne vidim. Z leti le opažam, da grem lažje v 'fajt', ko gre za druge, kot zase.

>>>Ko so za to trditev podani razlogi. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Ve se kateri planeti o karmi govorijo, Pluton, Saturn, Jupi, svetila, Vozli....no in ko so ti planeti v določenih hišah, aspektih, znamenjih je karma lahko bl izrazita in povdarjena. Primerov je dost, kaj vem, prvo kar mi pade na pamet je denimo Saturn v četrti, ful karmična zadeva, gre za karmo na družinski ravni, ki se vleče skoz rodove, zej odvisno od aspektov, znamenja.....<<< http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Hvala. Viš, po tem, kar si napisal, je bolje imet Saturna v 12. hiši. Četud: v bistvu bi se težko odločil, kje bi ga bil 'vesel'. P.S. Ceres, hvala tudi tebi. Bi mi bilo fino, če bi kdo za mojo natalno rekel, da je karizmatična. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Omar, kdaj ti za nek chart rečeš, da je karmatičen?

Res bi se moj komentar lahko tako bral - a nč bat, še kot otroka so me veliiiko premalo pestovali. Mogoče zato vedno poudarjam, da otroci rabijo bližino...

Če ti bo kaj lažje: tudi s takimi ne, pri katerih se z aviona vidi, da smo veliki, veliki občutljivčki in za povrhu še rečemo, da bi radi slišali samo, kar je dobrega...http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Eh, zdaj si pa skoraj tak, kot moja mama, ki ji res dobro rata pehtranka in jo pohvalim (btw, tudi zato, ker ji je na srečo zmanjkalo rozin ) in začne kritizirat samo sebe: "Nisi opazila, da ima na levem koncu eno luknjo?" In jaz: "Tudi tisto sem pojedla." Pod črto: prav dobro ti je uspelo!