A65

HURA! Vse dobro...

Želim ti, da čim bolje izkoristiš tisto, kar ti je dano. Srečno.

Bolj, ko berem forume, večkrat se izkaže, da marsikdaj označujemo nekaj kot predvidljivo skozi naš, lasten način dojemanja in odzivanja. Nisi še nikoli naletela, da je nekdo, ki si ga dolgo bral, odreagiral drugače, kot bi predvideval? Nenazadnje se to lahko dogaja tudi zato, ker nam uide kak zapis, ki bi se lahko izkazal za ključnega pri lastnem 'zlaganju' puzzel v celotno sliko. Ali tudi iz razloga, ker vidimo samo frontalni del foruma, brez morebitne korespondence v ozadju. Dano natalno karto se lahko naknadno umakne. Da pa jo sploh daš na vpogled, to storiš iz radovednosti ali pa z razlogom, da bi ti tisti, ki so 'predihali' že kar nekaj postavitev planetov, napisali razlago svojega videnja. Lahko jo akceptiraš, lahko ne. A meni, kot nepristranskemu opazovalcu, je ključen način podajanja. In ne me vprašati, zakaj mi je kateri bližji, kot drug. Marsikaj se zmore videti drugače, svetlejše, če se verjame, da si "rojen pod srečno zvezdo". Kar nenazadnje pomeni tudi sposobnost, da sam usmerjaš, kam te vodi tok...

Postaviti trditev, kdo naj bi bil najboljši, izhaja iz lastnih izkušenj. Če odmislimo znamenja, je ujemanje povezano tudi z drugimi lastnostmi osebe, s katero si se srečal in z njo navezal stik. Ki pa so lahko čisto specifične v smeri, da ti ustrezajo ali pa tudi ne. Kdaj pa kdaj se mi sproži vprašanje, ali je globje poznavanje astrologije povezano tudi z obremenjenostjo pri navezovanju stikov? Ker morda (hote ali nehote) človeka preskeniraš tudi v tej luči. Po drugi plati pa drži, da ti je lahko ljubo, da pri nekom, s katerim si se dobro 'zaštekal', dobiš potrditev, da so vama naklonjeni tudi medsebojno usklajeni planeti... Ali (v dodatek) tudi na nek način tolažbo, da se z njim (itak) ne bi izšlo na daljši rok.

Ceres, tvegam diagnozo, da nisem 'pravilno usmerjena' - a ti si mi všeč tudi, ko si huda. P.S. Moji lajki so šli - PUF!

Silvija, da bi še naprej, z dlanjo v dlani, našla nešteto razlogov za srečen smeh. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

Tudi letos je tako - le da, priznam, sama nisem vstala ob treh Najbrž so (na najpomembnejši dan v letu) Silvijo budili njeni s kakim presenečenjem... Silvija, najboljše šele prihaja. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif

Hehe, pomivat sicer znam, kuhat z ljubeznijo toliko, kolikor mi je planeti namenjajo, ampak še najboljša sem v ... pripovedovanju. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Ko je (nekoč moja) sodelavka začela stavek z "enkrat sem...", so se vsi razbežali. Torej: bi znala vedeti, kdaj bi bila lahko že malo moteča. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Cigi, fajn prebrat, da znaš uživat in za to ti je res samo za čestitat!

Na tole me je spomnil Silver...

Tole fotko bom pustila, da jo dečve polajkajo po dolgem in počez. Obenem pa vajino obujanje JNA spominov razširila še za pripoved prijateljice, kako so jo do odhoda njenega fanta na služenje vojaškega roka motili tisti hrupni moški, ki so se nabutali v zadnji del ljubljanske enke, ki je iz Šentvida startala v mesto - in oblajali vsako, ki jim je prišla v vidno polje. Ko pa je bila sama 'slamnata vdova', je vedno zakorakala mednje in udarila z njimi kako debato. Ki je bila cenjena toliko bolj zato, ker je bila čedna, a obenem ena redkih, ki jih ni ignorirala.

@ Jeti >>>http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png z dneva v dan se situacija slabša ... no ... za moja pričakovanja in želje polovica sodelujočih na forumu se ukvarja samo še s Krišno ... a ni nobenega drugega portala in foruma, kjer bi se lahko pogovarjali o njem ... zame ste nadležni še bolj kot Jehove priče sama imam trenutno kup problemov sama s sabo ... vzrok ... levova bolezn, kljub izboljšanju ... mami riba ima vedno večje težave s spominom ... demenca ali hujša oblika depresije ... fack off ... in bi včasih hudo rada dala iz sebe vse kar me teži ... morda bi padel, kak dober nasvet zaradi izkušenj, ki jih imate sami ... a se vas bojim nadlegovati s temi problemi ... zakaj že ... vprašanje koliko koristnih, življenskih, odgovorov bi dobila in koliko ste pripravljeni in željni poslušati takšne zgodbe<<< Neglede na to, da včasih nisi deležen čisto takega supporta, kot bi morda pričakoval - leva ali desna rama (že koga od udeleženih) pride naproti. Ne bom naštevala avtorjev, saj vsak zase najbolj ve, kje je pristavil svoj kamenček, da se lažje prebrodi ... reko skrbi. Naj bo s sočutnostjo ali pa s tem, da spet zaviha kotičke ust navzgor. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Reševanje problemov v končni fazi ostane vsakemu posamezniku. A že s tem, če imaš možnost oz. sposobnost dat ven iz sebe, kar te tišči, narediš nekaj - zase. Čuvajte se. P.S. Manjkajoče lajke v zadnjih zapisih podelim, ko se mi spet sprostijo

Kačji pastirji. Prhutanje krhkih kril nad valovi sanj. (Ida Semenič) kačji pastirji nad belimi lokvanji živa prosojnost (murka) Jutro je božansko. Sled tišine na gladini. Kačji pastir se je prebudil. (Vity) http://iskanjesebe.weebly.com/uploads/2/2/1/3/22135748/4292483_orig.jpg

Kaj bi pomenilo, če skoraj zapišeš isti citat po točno letu dni?

Samo copy/paste bolj analitičnega pristopa - morda bo tudi zato našel kdo kaj uporabnega v spodnjih vrsticah... »Se lahko razvije ljubezen med dvema brez predhodne zaljubljenosti?« Seveda se lahko, pod določenimi pogoji in ob sposobnost videti, začutiti in vzljubiti človeka takega, kot je, z vsem, kar on je. Zreli ljudje se ne zaljubijo, partnerja si izberejo in ga vzljubijo, brez vmesne faze. Ja, izberejo si ga. Že kmalu na začetku vidijo, ali bo ali ne bo, ne čakajo, če kaj bo. :-) Ne določi jim ga nagon, zaljubljenost ali metuljčki, če bo slučajno ostalo kaj naklonjenosti, spoštovanja, privlaka..., ko ti mavrični občutki minejo. Se vam ne zdi, da je izbiranje na podlagi zaljubljenosti slepo poskušanje v stilu; bomo premislili potem, ko bomo lahko in če bo - bo, če ne bo, pa ne bo, potem pa bo, kakor že bo... ? Vidiš zunanjost, ujameš gibe, začutiš vonj, pogled, govorico, smeh...; to ti je všeč ali ti ni in če ti ni takoj, ti ne bo morda nikoli... Začutiš človeka, uvidiš njegov karakter, začutiš njegovo vsebino, širino, globino, vse to v celoti in povsem trezno; pritegne te všečna notranjost enako, kot všečna zunanjost in reagiraš na to tako, da želiš vedeti še več in več o njemu..., ali pa nič od tega in te ne zanima globlje od lepe fasade... Nato spoznavaš in tudi spoznaš vsebino, širino in globino; spoznaš in vidiš, ali je vse to v tvoji smeri ali nekaj povsem mimo, lahko si se zmotil, običajno pa občutki ne varajo, vendar prej ali slej pride na dan tudi tisto najbolj skrito v globinah vsakega in to te sedaj zanima... Spoznaš tisto skrito, napake, slabosti, šibke točke, skrite plati človeka; ugotoviš, ali bi lahko živel s tem na dolgo dobo ali raje ne bi in če bi, greš v spoznavanju korak naprej... Spoznaš interese, vizijo, želje; ugotoviš kompatibilnost, sinergijo, dopolnjevanje ali ujemanje ali pa nič od tega ne obstaja... Sedaj poznaš človeka v vsem, kar on je; potegneš črto pod vse in se odločiš tako ali drugače in če se odločiš zanj, za odločitvijo stojiš, saj si našel, kar si iskal; vendar - isto se mora zgoditi na drugi strani! Zato je to težko najti in če se zgodi obojestransko vse to, je to - to, brez slepega poskušanja, brez zaljubljenosti, metuljčkov, iluzij, ki se razblinijo... In če ugotovita oba, da je to - to, oba to globoko spoznanje osreči in osrečuje, ogreje in greje srce mnogo bolj, kot tisti kratki čas zaljubljenost + metuljčki + iluzije skupaj, saj ima realno podlago in neumničljive temelje. Dve sorodni duši sta se našli in dve srci sta se vzljubili v svojem bistvu, taki, kot dejansko sta povsem razgaljeni, se v celoti poznata, se ljubita v celoti in kompletu z vsem, kar sta, se sprejemata in dajeta drug drugemu, se spoštujeta, si iskreno vse zaupata, se neomajno podpirata na poti življenja..., se vsega povedanega zavedata in zato to - ne mine. Pavel je v svojem evangeliju o ...Ljubezen nikoli ne mine... mislil - to. Je potem v čem je problem? Ja, je. Ne smeta pozabiti, da lahko mine... Če eden ali oba pozabita, da ljubezen podobno, kot ogenj, ugasne, če človek dopusti ali z dejanji povzroči, da ugasne. Ampak, zakaj bi nekdo, ki se vsega tega zaveda, ki je Ljubezen tako težko našel, nerazumno dopustil ali zavestno povzročil, da za dva nekaj tako edinstvenega, lepega in osrečujočega - ugasne? (marinec)

Pravijo, da naj ne bi dajal nasvetov, če zanje nisi zaprošen. A ti tokrat želiš slišati mnenja. Zaljubljenost je čudovita in močna izkušnja, a prej ali slej mine, zato si je dobro dati kaki dve leti, da prvi 'metuljčki' malo izgubijo svoj sijaj. Potem vidiš, ali s tem človekom lahko gradiš še kaj več oz. ali vajin odnos preraste v ljubezen. Kar pa pomeni, da nisi ob nekom zgolj takrat, ko ti je lepo, temveč da se znaš skozi pogovor in ustrezno akcijo spopadati tudi s problemi. Na kratko: deliš z njim lepe, a tudi manj lepe trenutke, predvsem pa se sčasoma naučiš sporazumevati brez besed. Torej: zaživeti skupaj, videti, kako funkcioniraš v vsakdanjiku. Takrat se izkristalizira, kako sta z nekom kompatibilna. Če veš, kaj razmišlja in če znaš povedati, pokazati, kaj se dogaja v tebi. Kajti: še taka povezanost usahne, če je ne gojita oba. A za to imaš na razpolago ves preostanek svojega življenja.

Eeeeeem, veliko zamujam, če priznam, da vsega tega še nisem brala? Če bi izpostavili najpomembnejše spoznanje, ki ste ga potegnili iz vsega: kakšno bi bilo? Se ga da povzeti tako, da nikogar o ničemer ne prepričuješ?

Kaj te zadržuje, da se ti ne bi ta pogled na nebo Avstralije enkrat 'odprl'? Marsikaj se zdi komplicirano, a zares nikoli ne vemo, kaj nas čaka. Pa naj se zdi ta hip še tako malo verjetno...

ODKAR VEM ZANJO Odkar vem zanjo, imajo dnevi modre oči in vode barvo njenega krila. Odkar vem zanjo, veter šumi njen glas in rože njene besede govore. Tako rad imam poletne oblake: njene korake so spremljali, ko je čez trave večerne prišla. Tako imam rad te vrbe ob vodi, zamišljene v tiho, nežno pravljico o njej. Nihče ne ve, kaj šepetajo. Samo jaz. In se smehljam. Odkar vem zanjo, sem kot avgustovska noč: miren, poln zvezd in daljav. (Ivan Minatti)

Hvala za tisto, kar ste nanizali... Imejte se radi in srečen korak vam želim!

@shamannamo >>>najbrž je v ljublani največ princez ... http://shrani.si/f/Q/bk/2fKwgWom/princesa.jpg <<< Opis enega dogodka, ob katerem se bo morda kdo zamislil, zakaj v tej mali, lepi Sloveniji, napihujemo medsebnojne razlike in premetavamo besede tistega, kar nas razdvaja in ne združuje... Zaradi gibalnih težav je bil sedemletnik za določen čas premeščen v okolico Ljubljane na usposabljanje. V enem od vikendov, ko se je vrnil domov, so ga domači začeli zbadati, da govori čisto 'lublansko'. In jih je vprašal: "Ali lublansko mogoče ni slovensko?" Eni res ne znate cenit, da nimate megle...

Mnoge ženske verjamejo, da je ženska ženski lahko samo - ženska. V tistem, slabšalnem smislu: moški držijo skupaj, ženske druga v drugi vidijo 'konkurenco'. A moje letošnje leto je zaznamovalo spoznanje in hvaležnost do vseh tistih modrih žensk, ki so bile ob meni del moje poti. Nekaterih nisem videla ... leta. Ponovno sem jih poiskala, da jim povem, kaj v čem vse so vpletene v moje spomine. Zakaj mi je še vedno toplo, ko si izmenjamo nekaj vrstic ali ko se spet slišimo, srečamo. Zakaj je tisto, kar še vedno lahko počnemo skupaj (naj bo dobra kava, dišeč čaj, predstava, ki te razneži ali te sprosti v smehu, skupen ritem korakov po skupnih stezah) sproža radost v zavedanju iskrene naklonjenosti in zaupanja. Zanija, nisem feministka, ki bi se dvignila, ko druga ženska izjavi, da so preprosti vzvodi (v obliki lepe obleke in šminkanja) nujen del nedepresivnega dne. So le ena od oblik, kako se bolj zaveš - sebe. S tem pa ni nujno, da se ne da tega izraziti še kako drugače. Zavedati se svojih impulzov in drugim pustiti, da jih izrazijo tako, kot želijo in znajo.

Sreča je, da ljubezen za večnost ostane. A tudi, da ta večnost mini. A najbolj, da čez leta postanejo rane radost, ki greje in sploh ne boli. (T. Pavček)

Ker je prav danes sedela zraven njega ena tako dišeča, da si je rekel: "To bi lahko izvohal zaprtih oči. " ... Lili Mai, danes prav dišiš tu gor - po enem takem, pozitivno svežem vetriču.

Evo, vse je pripravljeno - le morebiti bi bilo izvedljivejše, če 3. januarja ne bi šla spat. Le dobro bi bilo meglo odcoprat (ali pa se zapeljat nekam, kjer je ni) in želje po prioriteti pokupčkat. Sama sem še vedno take sorte, da bi v hipu kakšno iz rokava potegnila.