free

Aja. No, razdalja med zeleti in tudi narediti je ponavadi precej velika. To je ocitno. Torej v tem ne bi sebe ali kogarkoli dregega izpostavljal kot nekoga ki bolj zeli ali manj, ker vedno ima vsak svoje izzive. Mislim pa, da naj te ne skrbi prevec ali sem jaz naredil dovolj, saj ima vsak (tudi ti) od nas dovolj dela pri sebi. A se ti ne zdi tko? Jst grem tako hitro naprej kot mislim da je dobro in kot si dopustim v okviru vsega. Ti pa ves zase kako in kaj ane. Samo sorry, ampak mam bolj obcutek, da si zelis tudi ti na nekoga (recimo mene) s prstom kazat kot pa se obrnt k tvojim lastnim demonom ki jih omenjas!? Kar je zadnje case precej moderno tudi tule na forumu Ce pa se v tem motim pa se opravicujem vnaprej. In ce ti na vprasanje odgovorim da ali ne, se pravzaprav se vedno ne bo nic spremenilo Samoprepricevanje je se vedno bilo bi in je del celotnega procesa, ki se lahko ali pa ne pojavi pred neko odlocitvijo ali vprasanjem. V tem ne vidim nic slabega recimo. Tudi izgovarjanje ni slabo, ker je lahko del procesa do trdne odlocitve. Ima razloge, neglede na to kaksni so, so del tega procesa. Itaq da ne. Kaj si sploh umisljam Bom drugic tebe vprasal. matr se vam enim da tkole prcat skos enga neki... kr buta pa buta pa buta iz vas.... ja no, nekje se clovecek mora zdravit ane piskotek

Tudi fajni argumetni Da Ma to je bilo vse vceraj... sej ves, mam dolge... jst mislm, da bo mnogo recimo temu bolj "intelektualnih" ljudi glasovalo ZA, tisti manj vedni in nepoznavalci pa PROTI, ali pa sploh ne bodo sli glasovat. Mislm da bo sel referendum vsekakor skozi z vecino ZA. Recimo okvirno (ZA 60 : 40 PROTI) To so bolj zelje kot napoved konjske stave pa to

Brian Skerry reveals ocean's glory and horror

Groza - TOP 11 energetsko učinkovitih (okolju prijaznih) TV sprejemnikov http://focus.si/files/Top%2011_TV%20Finder_20100603.pdf Zanimivi so stroski elektrike, kolikor so sploh realni!?

ma kaj jaz vem... vedno manj vem kar se tega tice se mi zdi sploh ne grem volit pa bo.

Aha, torej je pravzaprav opozicija tista, ki je odlocitev dala na pleca naroda (referendum) ne pa pozicija s tem ko ni sprejeam odlocitve pozicije ter izglasovala referendum oz. potisnila v kot pozicijo da imamo referendum!? sem prav razumel? citiram: "Sporazum je podpisala vlada in ne cela politika. Vladna koalicija ga je tudi ratificirala z navadno večino. Nič od tega opozicija ni mogla preprečiti. Preostane samo še referendum." Tale njegov odgovor mi je cist mim, pa skoda ker ga potem novinar (peter) ni s vprasal kaksne spore? : <Peter> Pahor pravi, da se bomo na referendumu v nedeljo odločali med prihodnostjo in preteklostjo, med sožitjem med narodama in konflikti. <Janez Jansa> Drži in ravno zato smo proti AS. Ta ne zagotavlja pravične meje, ampak lahko prinese le nadaljnje prepire in spore. <Janez Jansa> Uporabiti je treba lastno glavo in se vprašati: Ali bomo res podprli predlog, ki ga je vlada narisala na svoj zemljevid kot maksimalno zahtevo Slovenije in ki nam jemlje tako del Piranskega zaliva kot velik del našega teritorialnega morja? Kateri pametni gospodar pa bi se odpovedal svoji zemlji v trenutku, ko ima najmočnejši pogajalski položaj v zgodovini? ja kateri kateri... tisti ki si zeli miru, sozitja, prenehati prepire in iti naprej. tak gospodar ane

zalostno ja.

Ok ,hvala za mnenje! O prostovoljnih organiazcijah sam vem dejansko malo. Pa tudi o NVOjih ne veliko, nekaj malega. Mislim da je tvoj kritika na zalost kar precej na mestu. Kolikor sem slisal pac. Po moje je prostovojstvo potrebno ravno zaradi teh ali nekaterih razlogov ki jih omenjas. Obenem pa je ker je prostovljstvo najveckat povezano z nevladnim sektorjem to potrebno kot korekcija temu kar imamo. V bistvu morda skoraj ne moremo reci ali da ali ne, temvec razumemo kot del tega kar je. Torej nasprotje gre vedno z roko v roko s svojim nasprotjem. ce ne bi bilo enega, tudi drugega ne bi bilo. Recimo tako okvirno jaz razumem NVO-je in prostovoljstvo kot obratno temu kar je materialne druzba. Eno z drugim je celota druzbe. Torej kot neka opozicija vladi, ki je vcasih preko NV sektorja tudi pomoc vladi in hkrati korekcija vlade same. Tako tudi vnasa v prostor tiste ideje in dejanja, ki so sicer veckrat zanemarjena ali druzbeno netolerirana. Odvisno pac. Tako bi rekel, da je neurejeno predvsem podrocje NVOjev, v cem se s teboj strinjam, ce si mislila tudi te. Prostovoljstva pri nas nasploh, pa skoraj ne poznam. - Torej dejstvo je, da je druzba "neurjena", ker smo sami kot posameznik "neurjeni" in zato je logicno in morda naravno da ustvarjamo alternative. In NVOji ter prostovoljstvo so kdaj tudi alternative, temu kar kot druzba zivimo. Da, prostovoljci smo vsi, a nekdo se morda bolj uradno in morda povecano preko organizacij. Kar ni nujno, da je nek prostovoljec bolj prostovoljen od drugega drzavljana ki to uradno ali neuradno ni. Prostovoljstvo je vedno ucenje prostovoljca kakor prejemnika prostovoljstva. Razlogi zakaj se nekdo odloci biti prostovoljec, bi rekel da so odvisni od posameznika do posameznika. Namen pa je ponavadi jasen, kakor je ponavadi verjetno tudi opravljeno delo, ki ga nek prostovoljec izvaja. V osnovi, v splosnem verjemem, da imajo ljudje pozitivne vzgibe zakaj se odlocajo opravljati prostovoljno delo. Ali se ti kasneje izjalovijo pa je odvisno od posameznika in organizacije. Rekel bi tudi to, da ce je organizacija financna in ce zeli nekdo preko prostovoljenega dela tudi zasluziti, je lahko pozitivno kot negativno recimo. Z zasluzkom za delo ni recimo nic narobe, a se postavi vprasanje ali potem se vedno govorimo o prostovoljnem delu. Tudi delno placilo ni napak, a vprasanje ostane isto. Izgleda pa, da so nekatere organizacije postale iz prostovoljnih financne. Bolj sluzbe kot ne. Zdej ali je to dobro ali ne, je isto kot da se vprasamo, ce je Lojzetovo delo na Petrolu primerno recimo. Mislim da je bistveno samo delo in namen organizacije, bolj kot to ali je dejansko prostovoljna ali pa pac ne. Problem morda nastane pri uvrscanju le te v prostor v smislu ali je sploh prostovoljna ali ne. Torej ce je delo prostovoljno delo opravljeno je del namen prostovoljstva dosezen. Ta del deloma opravicuje samo prostovoljstvo, cigar namen je recimo pomagati pomoci potrebnim (recimo zgraditi zdravstveni center za pomoc bolnikom z AIDSom v Ruandi). Drugi del nemena prostovoljstva, pa je recimo tudi vzgoja in izobrazevanje prostovoljca samega. Morda nekdo nastopi svoje prostovoljno delo iz dobrih razlogov, ki se deloma sprevrzejo v samopomembnost (kot te razumem), lahko pa je tudi obratno in se nekdo dejansko sooci s globoko potrebo po pomoci, ki preden je nastopil delo ni bila poudarjena ali glavni motiv. (ugibam). In da, kolikor sem slisal je precej tako ko pravis. A ne moremo in ne smemo zanemarit teh dveh zgoraj navedenih dejstev: da je neko delo pomoci lahko vseeno opravljeno in da se nek prostovoljen s tem ko delo opravlja in je vkljucen v organizacijo, morda uci in zdravi. Zdej ali je vse skupaj vredno, pa verjetno najbolj lahko povedo tisti, ki so prostovoljnega dela in pomoci delezni ane. Mislm kaj si ti pocela? Si imela pozitivne feedbacka tvoejga dela s strani tistih, ki so tvojo pomoc prejeli oz. so bili delezni tvojega dela? A ni to v tem procesu bistveno? Da ustvarjas nekaj pozitivnega? Verjetno je tam kjer je "luc" tudi precej osebnih procesov bi rekel.... namrec v neki organizaciji kjer je hirearhija jasna (sef - delavci recimo), ni toliko svobode in ne more priti do nekaterih konfliktov, ker so okoliscine ze v osnovi postavljene in dolocene meje. Docim v neki organizaciji kjer se vse skupaj postavlja, kjer jo oblikuje mnogo bol jsvobodnih ljudi, z manj vnaprej dolocenimi mejami, in kjer je recimo temu vec demokraticnosti, lazje pride do upostevanja raznolikosti mnenj in s tem vec konfliktov. Kaj mislis? Verjetno je precej odvisno za kaksno organizacijo gre? Kako deluje, s kaksnim finacnim temeljem na principu kaksnih odnosov. Da, s tem se zelo strinjam. Kdo preverja prostovoljne organizacije? morda ni glavno vprasanje kdo jih preverja, kot to, koliko je s tem javnost preko medijev obvescena! Namrec v javnosti ki je zeljna senzacij in posledicno tudi mediji, se najveckrat pojavljajo negativne informacije o razlicnih clovekoljubnih organizacijah, recimo o zlorabi zaupanja, korupciji itn... dosti manj pa je s strani medijev hvale in porocanja o dobrih in uspelih projektih. In to je zalostno. Zadnje case, recimo ene dve leti so se mediji malce bolj priblizali ze tudi pozitivnim novicam in povedo tudi o uspehih raznih akcij organizacij, kolikor opazam. to je pohvalno. Recimo a kdo ve kako uspesna je UNICEF, KARITAS in podobni? Koliko ljudi ve koliko uspesnih akcij so izvedli in koliko zares pomagali, tam kjer je bilo tudi potrebno? Mislim da zelo malo. Vedo pa veliko negativnega predvsem zaradi medijev. In vemo da dobra akcija in dobra informacija vspodbuja, motivira, slaba pa ravno obratno. Mislim da fajn razmisljas.. Okoliscine res niso crnobele, pa je zato res tesko sodit vse, namesto posamezno organizacijo in znotraj te posameznike. Vsi smo nekako vpeti v razumevanje in proces izobrazevanja v tem kar pocnemo in to kar zelimo poceti in pomagati. Hkrati pa, ce bi hoteli vedno vsaki zadevi priti do dna, bi morda res dolgo razmisljali in morda ne domislili in ne storili kaj dosti; obenem se vcasih zdi, da je neka pomoc bolj namenjena lastnemu procesu in izobrazevanju kot pa nekomu drugemu. ... Torej mislim da se kot sem pisal zgoraj vedno prepleta oboje. V skrajni fazi pa, mislim da z mojim poznavanjem okoliscine ne morem ocenjevati ali je v splosnem slovensko prostovoljstvo bolj uspesna v samih namenih kot pa ne. Upal sem da mi morda nekdo to pove. (?)

Jst ko pravim sem ugotovil da je vredu da so dali odovornost na nas. zato, da se ljudje vkljucimo v odlocanje o nas samih, ne pa vedno samo politike krivimo in nanje prelagamo odgovornost. res pa je, da so palcani zato. ceprou mi gre na zivce da moram jaz nekaj zaj migat

skor ja, zal, ker ob tem razmisljam bolj sam zase... ce bi za zihr vedu jih verjetn ne bi. tako pa "razmisljam na glas" po domace povedano.

so bolniki ki so pripravljeni ubiti se kadarkoli bodo imeli to moznost. zal se druzba ne ukvarja z njimi vedno na primeren nacin. pac pa tudi s tabletami, ko pa NISO vedno neuspesne v namenu. torej med tem ko se prepreci neko bolezensko stanje ali namera bolnika, lahko trpijo druge stvari, ki jih omenja mayita. mislim da stroka v tem vedno bolj priznava da ni popolna v svojem nacinu. vsi se ucijo in to tudi ni vec vedno tabu priznati. pacienti stroka, vsi v procesu. stvari pac niso crnobele. jsz nisem strucko, sem laik, in zato ne upam sodit odlocitve nekoga ki se s tem ukvarja ali preucije pol zivljenja recimo. poznam pa starse otroka s katerim so imeli precej problemov. no, tudi otroka malo poznam. torej zelo lahko je govort za druge naj otroku ne dajejo tablet, tezje pa biti s tem soocen, ko recimo lasten otrok postane psihicni bolnik. nekateri ljudje enostavno ne znajo "pomagati" drugace. tudi terapevti niso vedno uspesni. in tudi ljudje se ne zanjo in ne vejo kam obrnit po pomoc, ko preizkusnje v zivljenju pridejo. torej tablete niso vedno neuspesne. je pa odvisno kako relativiziramo pomen besede uspesnost. za neko mamo je uspesnost lahko to, da se njen otrok noce vec ubiti in da postane aktiven del druzbe. v nekih drugih merilih pa morda pomeni se kaj drugega in morda celo neuspesnost. zato je mogoce fajn da imamo forume in se o tem pogovarjamo.

Vsekakor se strinjam s teboj. Zato sem tudi Pornyu recimo odgovoril (zal precej dolg) post kot sem mu ga. Danes na tej strani ob 6:01

Smo. Se posebej parkrat. Samo nismo eksplicitno navedli. Temvec le v okviru pisanja znotraj pisanega, ki je uokvirjalo tudi to, torej zdravje cloveka. Ce pozorneje preberes omenjamo se kaj drugega kot le to. Ne vam pa, kolk nazaj si brala poste. Skoda ker se spuscas v to kar nismo omenjali, namesto da pridodas, obogatis vsebino teme s tvoje strani. Sm popravu in dodal NE, ki sem ga prej pomotoma izpustil. In torej da, zdi se mi patoloska. Tko. Ce mas s tem probleme je to tvoja stvar. Kregat se pa tezit komu pa pejt komu drugemu ker to ti je ocitno ze precej casa tule na forumu namen. Tudi zato se konatsnto zapletas v koflikte z ljudmi tule. men se ne da s tabo vec. pa se skoda teme je za tvoja kreganja.

Aha. Jst kolebam med tem da so ljudje tako sebicni kot hkrati lahko tudi obcutljivi in potrebni pomoci. Eni potrebujejo bolj brco, drugi bolj pomoci v drugacni, mehkejsi obliki. Nekateri strokovnjaki so menda mnenja, da depresivni ljudje nujno potrebujejo pomoc in si sami ne znajo pomagat. Jst bi reku, da je to odvisno do cloveka do cloveka. Eni se ne znajo postavit nazaj na noge, ker "predalec" zabluzijo. Zato potrebujejo pomoc. Za zacetek neke odtujenosti so lahko razlicni vzroki, tudi sebicno razmisljanje, ki je kasneje vodi v depresijo. So te zacetni vzroki iz vidika druge osebe sebicni, majhni. A se kasneje sprevrzejo v hudo depresijo iz katere oseba ne najde vec izhoda. Tako taksna oseba potrebuje pomoc. Kako oceniti ali oseba potrebuje pomoc, pa sega prek mene oz., si ne upam sodit. Mislm da tudi sebicen clovek je lahko potreben pomoci, saj ima tudi sebicnost svoje vzroke in razloge. Sebicnost ima veckrat korenine v strahu. Morda je depresija vcasih resljiva s tem, da se oseba pricne boriti za svoj obstoj in prezivetje ter cloveku dostojno zivljenje, a ne vedno. Vcasih in ne redko depresija lahko vodi v samomor ali kaksne druge oblike nasilja ter neprimerne okoliscine, o katerih sem ze pisal prej. Menda strokovnjaki, ki take pojave preucujejo ze dalj casa in s tem tudi resneje ukvarjajo, pravijo da je pravocasna pomoc zelo pomembna. Veckrat so vzroki v neposredni bilizi osebe ki je depresivna; recimo v druzini. Zato je kot nekateri pravijo veckrat v zdravljenje vkljucena tudi druzina depresivne osebe. V celoti napisanega se s teboj precej stinjam.

se en. kaj pa ce bi se vsi spotikal en ob drugega pa s prostom kazal kaj pa ti, kaj pa ti kaj pa ti kaj pa ti.... full bi bil fajn forum pejt se srt. pa sorry k diham/o, pa mamo mnenje. ok, to je ze boljs. vsaj s temo ima veze, ne z nekimi tvojimi videnji (in bluzi) o nekom. a ves, ce bi vsi pisali samo o tem kako drug drugega dojemamo in bluzili o nasih obcutkih do drugih, se ne bi kaj dosti drugega pogovarjali. pa tudi zato imamo posebej namenjeno temo z naslovom "Kaj si mislimo o pasamenziku na forumu"; ravno s tem namenom, da se nekega osebnega "preseravanja" ne prinasa v teme. nekak o tem smo tudi pisali, a si sploh prebral kaj so/smo pisali? torej da je depresija lahko stvar sebicnosti. je ze porny s tem zacel. aja, ti si verjetn spet uletu "na konc" neki a?

ok, sm zbrisu skor ves citat, samo tisto vrstico ne na kar se je nanasal moj odgovor. dodal pa bi se to: jaz osebno nimam nic proti homoseksualcem ipd. jih sprejemam kot del druzbe. a to se ne pomeni, da se mi NE zdi njihova spolna preferenca pac patoloska. In ponavljam, to je pac moje mnenje. kot prvo vzamem cloveka kot bitje, sele nato njegove osebnostne preference, ki jih NE enacim z njim kot bitjem. - ostalo oz, spodnji citat: Morda je, morda ni, zame ni. Po moje je homoseksualnost patoloski pojav. Ce me prepricas drugace, pa tut vredu. Sem odprt. (ampak v drugi primerni za taksno debato, ne v tej temi). Mnenje imam tako. A je to trditev pa ne vem? A je? No, vidis zdej si ti nestrpna do tega, da imam jaz drugacno mnenje. Ne locis med mnenjem in sovraznostjo. V mojih besedah ni bilo nikoli sovraznsoti ali nestrpnosti. Za teke si jih naredila ti oz. jih tako razumela ti. Torej se zdalec da bi koga sovrazil. V temi o moznosti posvojitve otrok s strani homoseksualnsoti sem se celo najprej edini zjasnil na stran homoseksualcev. se ti to zdi izraz sovraznosti? Nikakor ne ane. Tko da, mislim da cist pretiravas in si umisljas neke filme o meni. Sorry. Smo spet pri jaz mislim da ti mislis.... Osnovno sprejemanje ljudi? a to obstaja sploh? al sprejmes ali pa pac ne. jaz marsikaj sprejmem, a marsikaj tudi se ne. Si ne umisljam. Sebe pa itaq najtezje. Lej ce ti meni ne verjames, je to tvoja stvar. Nihce te ne sili brat in komentirat moje pisanje ane. In jaz tudi ne pisem z namenom zadostiti tvojim potrebam ali kogarkoli potrebam po sprejemanju mene. Skoda ker je sla debata v pravo smer in smo se fan pogovarjali o depresiji, zdej pa spet neki kr neki, kar s temo nima veze.

zdej pa ze mene prsti srbijo sam se mi ne da u ljubljano z busom al pa vlakom

sej tm bi se se bolj pritozeval pritozevanje je del, faza razvoja cloveka

potem pa je ta - golob miru!

ok, fajn, tko se je boljs pogovarjat. z bolj umirjenim tonom. No, jst moje izjave nikakor in niti najmanj ne razumem kot nestrpne. Taksno si jo razumela ti. Je pa res, da bi lahko drugace napisal, da ne bi bilo tako lahko razumljeno kot ocitno je s tvoje strani ali morda se koga drugega. V samem kontekstu celega besedila pa mislim, da to kar se ti je zdelo neprimerno ni bistveno in zato je tudi izjava v tej smeri naravnana. In skratka, na kratko, kertema ni homoseksualnost ipd, , je moja izjava pac moje misljenje o njej in ostalih zame patoloskih spolnih preferencah. Ce nekdo misli drugace, je to pac njegova stvar. Jaz si dopuscam svoje mnenje in drugim njihovega. Ce se bom sam nekoc rodil s preferenco homseksualnosti, bom morda uvidel drzagcno sliko in sprejel drugacno razmisljanje; a za sedaj zeankrat ne. fajn pises, si v pravem momentu dala se drug, drugacen vidik sem na plano no, ampak tako hudo vedno spet ni... veliko je da se lahko o tem ze pogovarjamo. da lahko depresivni prebere o tem, se zave, poisce pomoc itn. da se vedno bolj tega tudi zavedamo. sej se kot druzba razvijamo tudi v pozitivnih smereh.

Ja sej logicno v bistvu. reven se itaq bori za prezivetje, osnovno. Ko imamo vse, pa se clovek lahko znajde v prepadu. 100 ziveljenj se je boril, da ima osnovno, zdej ko pa recimo ima pa... kaj pa sedaj? Rit ma polno, je sit, odzejan. Ima streho and glavo. Druzba celo za revne nekako poskrbi. Ima internet, lahko se pogovarja, lahk odela, obkrozen je skratka z vsem... celo tako zelo da je prenasiceno. Da izgubi stis s seboj. - In to je bistveno! To je razlog. Po "tisocih letih" se znajde ko se lahko bolj sooci s samim seboj. ko ima privilegij poglabljat se v zivljenje, brez strahu pred tem da ne bo imel kaj jesti. Se sprosti nekako. Prej ga je bilo strah, napetost, radzas, tema, drzala prevec. Zdej zivi v druzbi ki mu omogoca relativno svobodno razmisljanje, izrazanje custev, gibanje itn. Zdej se njegova zavest lahko razsiri. To je jasno vidno v drzavah bivse ZSSR in tudi tule po Yugi. Spoznava da so nekatere stvari, okoliscine iluzija ne prinasa trajne srece in zadovoljstva. sledi depresija, razocaranja ena za drugo... najveckrat v odnosih, nad druzbo, zivljenjem, smislom, nad seboj, nad prepricanji, nad ne uresnicnenimi sanjami, nad ne samorealizacijo v primerjavi z drugimi, oklepanjem iluzij, spoznanjem iluzij, itn. - posledica je sprasevanje, poglabljanje, ... temu sledijo druge faze .. vse to recimo da ezoterika zna opredeliti in razume kot duhovna rast. Kar verjetno tudi je. Zakaj pa si recimo da iz vidika nasega prepricanja in tudi kot vidimo cel svet zeli ziveti ameriske sanje? Tudi zato ker se ne ukvarjajo zgolj s prezivetjem, temvec je prostor za odnose. Za razvijanje mentala, poglabljanje, osebno rast, dusne enregije, kjer ni zgolj materialno za prezivetje. Ce se konstantno clovek ukvarja s prezivetjem koliko mu casa ostane pisat tule, brat knjige, se druzit, pogovarjat, razmisljat o resnicah zivljenje in sveta? Delat tisto kar ga veseli? To je privilegij bogatih, tako kot je bolezen bogatih (kot pravis). Je po moje logicna posledica.. zato sem pisal, da mislim, da se vsako clovesko bitje na poti razvoja sooci s to fazo, ki jo imenujemo depresija. Namrec je, obstaja in je razlog zakaj obstaja. Mislim da je prehodno obdobje, rast, do tega ko se clovek dvigne nad sebe ali utone. recimo. Ampak mislim, da se ne moremo izognit temu procesu. Nekatere ljudi ze to spoznanje pahne v depresijo. Jst se vprasam tudi ce res sodobni clovek ki ima "vse" res ima vse? Ce nima primerne vzgoje primernih vrednot, ima lahko se tako veliko materialnega, pa tega ne bo znal ceniti. No, sej o tem pises. Podobno kot s hvaleznostjo: ne more bit clovek hvalezen za nekaj, ce ne pozna vrednosti tistega kar ima. Zato je tudi razumljivo, da nekdo ki je zrasel v revscini in garal za to da ima sedaj streho nad glavo, je sedaj zato lahko srecen. Ampak tudi sreca ima morda vec nivojev. Nekdo pa zdej ima streho nad glavo, prezivetje.. kaj pa sedaj? A bo podrl hiso, da bo spet nesrecen in da bo spet garal da jo bo imel in bo spet srecen? Ne, to fazo je dal cez, zdej se sooca z drugimi, izzivi. Ce je hrana zanic in voda je tesko. ce ni dreves, lahko najde lepoto v umetnosti, umetnem. A kaj je trajno? Kaj trajna sreca in zadovljstvo? Ugotoviti to, je morda spontana namera vsakega cloveskega bitja. Ne glede na to kaksnega statusa in premoznosti je. So pa menda tudi depresije ki na videz izhajajo povsem iz fizicnih problemov, kot je sprememba hormonov (nosecnice, puberteta) itn. Le da jih vcasih niso tako razlagali, temvec so otroke in njihovo naravno spremembo, kateri je sledila custvena osamosvojitev in odvezava od strasev, ter s tem dolocenih prepricanj, enostavno zatrli. In da.. fajn pises.. Obenem pa si morda zaradi materialnih prepricanj in strahu pred prezivetjem itn.. preveckrat predstavljamo da je nepremoznost, biti brez bancnega racuna, brez penzije, socialne ipd neka velika revscina. Mnogo ljudi je bolj kot ne revnih, a so dosti bolj dusno zadovoljni, mirni, srecni, izpolnjeni. Kot revne in uboge jih vidi sodobni clovek omejenega razmisljanja, ki ne enostavno ne pozna.

razumes kot zelis. lahko bi tudi to kar te je zmotilo razclenjeval in pojasnjeval, da podrobnje razlozim kaj sem povedal. pa se mi ne da. se posebej ne, ker tvoje pisanje spet klice k konfliktu, se ponovno spuscas na osebni nivo. tudi mene, ce je sploh kdo? mislm, ziher je no

sej te ne rabim vlect, si se ze sam pri-vleku, vsaj po tvojem atitudu sodec

sej zato gre