free

No, meni je zanimiva tvoja izkusnja ze v toliko, da ce bom sam kdaj imel jajca it kri dat in se kaj takega meni pripeti, ceprou sem skor zihr da ne bo, ks sm bolj "tekoce" sorte kaksni so pa sploh pogoji za donirat kri?

Ves kaj je zanimivo... ko smo ljudje resnicno pred "prepadom", potisnjeni na rob, v neizhodnost, v taksne prizore v katerih lahko vidimo kako umirajo tisti, ki so nam najdrazji, ko gledamo bedo cloveskega uma in deviacije, ki zeli nadvladat zdravo pamet, ko ne ostane niti stotinke milimetra prostora za kakrsnokoli obsojanje kogarkoli, razen zelja po spremembi, takrat, se najvecji ateisti tega sveta klicejo boga! - to je zares zanimivo, kako majhen je clovek takrat, ko ne sedi vec varno na svojem fotelju s polnim hladilnikom in umom polnim balasta o tem koliko ve in zna.

Vlada lahko osvesca, sporoca, vspodbuja ljudi k prostovoljnemu dejanju, ki naj bi bil eticni in moralni privilegij posameznika, da je sposoben pomagat s tem, da daruje lastno kri, za pomoc drugi osebi. A tudi to je potrebno placati. Vsak listek, obvestilo to ali ono za kar vlada porabi neka sredstva, cas itn, gre denar iz skupnega proracuna. Lahko pa se seveda pogovarjamo o tem, kaj so nase glavne prioritete, kar nikakor ne bi bilo odvec. V kolikor pa bi se sli in recimo zakonsko sprejeli, da je krvodajalstvo neka placniska dejavnost, ki jo podpirajo drzavljani slovenije znotraj samih sebe, pa bi to bila druga zgodba. Zaenkrat pa mislim, da se lahko iskreno zahvalimo prav vsem, ki so pripravljeni kri prostovoljno darovati za zdravje in celo prezivetje drugih ljudi.

mogoce te je blo pa strah?

da. tocno tako, te stvari ne moremo gledat po sebi, temvec sirse - skozi zgodovino potreb in razvoja cloveka. Te pa kazejo teznjo duhovno izgubljenega cloveka v iskanju samega sebe, ki je bil pripravljen sprejet dolocene okvirje, da se je pocutil recimo bolj varno, da je na podlagi dolocenih norm postavljal druzbo v pozicijo reda, v katerem je mozen dolocen razvoj, da se je sam pocutil bolj razumevajoce itn. A tega kot sirsa druzba se zdalec nismo prerasli, temvec se v to sele prebujamo in je to naloga za naslednjih mnogo let. Hvalabogu, gre cas vedno hitreje in se skupna zavest recimo da nekje vzporedno dviguje. A temu vzporedno so tudi cloveski izzivi vedno vecji in bolj odgovorni. Recimo: nuklearno orozje, genetika, bolezi, potreba za skrb za okolje, prenaseljenost, zivljenjski prostor, itn.

religija nima samo slabih tezenj, zato menim, da delovanje religij ni zgolj samo odraz omenjenih tezenj. sicer pa ocitno nekateri ne razumejo vrstnega reda, vzgibov. odvisno je ja. lahko je imel predvsem profitne namene, a to se vedno ne pomeni, da je to slabo.

da. predvsem mislim da bi na tem podrocju morali ljudi bolj osvescati. dober primer nepripravljenosti se je pokazal pri letosnjih poplavah. kaj bi torej bilo sele v primeru mocnejsega potresa. OZAVESCANJE ljudi je torej kljuc za preventivno ukrepanje, ki pa lahko zmanjsa posledicine tresenja v veliki meri. razen ce ne gre za drasticne okvirje oz. zelo velike stopnje tresenja.

Nekateri pravijo, da taksne kot je nas odnos do resevanjA problemov, tezav, taksen je nas odonos do lastne smrti. Ali to drzi, pa bo morda vedel vsak sam.

mislim da smo na to ze odgovorili. Lahko pa ti odgovorim z vprasanjem: Ali potrebujemo avtomobile, racunalnike, radio, tv, internet, izobrazevalne ustanove, socialne sluzbe, ministrstva, duhovne sole, kulturne domove, forume, klepetalnice, prostovoljna drustva, sistem, ureditev, itn ... Sigurno so ljudje, ki mnogo cesa ne potrebujejo, a za premik skupne zavesti clovestva so nekatere okoliscine bolj kot ne neizbezne. To, da se nekdo okorisca, pa je zal veckrat tocno potrditev, da dolocene okvirje se potrebujemo. Tako v mojem mnenju religija je bila v casu dobe rib neizbezna okoliscina. To je ustvaril clovek sam, tako kot je ustvaril sisteme, zakone, pravila, bonton, eticna merila itn... za katera prav tako ne moremo reci da niso povsem neporebna. Vse kar smo ustvarili, smo ustvarili na podlagi stopnje zavedaja vecine, ki je sprejela dolocene okvirje. Religija pravzarpav ni drugega kot okvir, ki do ene meje pomaga kultivirati. Ko to mejo presezemo, kot presegamo in smo presegli dolocene ureditve, zakone, pravila, jih pac odpustimo ali spremenimo. Podobno kot, najprej se naucimo hodit, da se bomo lahko kasneje naucili tect. Lahko pa zacnemo tecti, pa nikoli ne bomo vedeli kako je hoditi, ce poenostavim. In ce v okviru zavedanja clovek obstaja luknja, bo moral to najprej zapolniti, da bo lahko sel naprej v razvoju zavedanja. Torej morda smo se morali najprej naucit slediti, da smo razumeli pomen sodelovanja, sele nato potrebujemo okvirje, ko bomo sami sposobni spuscat energijo skozi sebe + povezovati se (sedanja vodarjeva doba).

tudi jaz, v spalnici. ceprav mam z apnom barvane stene (je bolj ekolosko). problem so pa plasticna okna in pa (lesena so bla drazja), zelo vlazna jesen in zima, ter premalo zracenja. skratka mogli bi dat lesena gor, bi blo boljs itaq. za vsemi omarami je nastala plesen. zdej bo treba vse umaknt in zrihtat, potem pa bolj zracim prostor. v eni kletni sobi, v eni bajti, sem pa itaq razvlazilec kupil, in je cist drug filing zdej v prostoru. v cca. 30 ur delovanja pobere vsaj 3-5 litrov vode.

Plastenka se razgrajuje 400 let

polnilec piva od spodaj Plastenka se razgrajuje 400 let

11min.35sec.Nov svetovni rekord

aha, zanimivo. v kaksne kotanje kjer pritaka hladna voda iz zemlje in na katero (kotanjo) nikoli ne posije sonce, znajo bit precej mrzle. sam a da je tolk razlike?

he he, prva k je prsla. sm mal nehu komplicirat pa zbirat tolk besede, ker vidim, da bolj ko je absurdno in direktno, bolj narod razume.

fajn in zanimivo. se nisem bil tam tocno. zgleda pa lepo, celo malo navdihujoce zardi dreves svetlobe in maha.

da. vse si fajn povedal, si odgovoril: kako - z obcutkom! in da, vsak ima svojo resnico! ki pa se priblizuje skupnem razumevanju ali zavedanju. da podobno kot recimo neko orodje- recimo kladivo. ce ga uporabljamo za razbijanje je super orodje; ce ga uporabljamo za bozanje, pa pac ne vec. tako nekako je menda z umom oz. vsem kar lahko uporabljamo.

skoda ker nisem gledal. ziher je kaj fajnga povedala.

Z veseljem. - Sicer pa sem pozabil dodat svojo izkusnjo sam redno ze vec let edino olje, ki ga uporabljam za kuho je kokosovo mast, razen pri peki kruha ipd, dodam kdaj sezamovo olje. slednje je menda tudi precej odporno na temperaturo. res pa je, da je kokosova mast precej draga v primerjavi s cenami navadnih predelanih olj. sam kupujem razvonjano kokosovo mast v kalcku; sicer pa jo ima tudi tole podjetje: http://mitax.si/kokosovo_olje.html (mislim da ga Kalcek dobiva od njih, cena pa je priblizno enaka). Omega & More kokosovo olje 2220 ml extra deviško bio - 43,40 EUR. Seveda je odvisno od porabe, koliko casa bo trajalo te 2 kile kokosove masti. Pri meni je to od pol do enega leta. Odvisno koliko pecemo. Sicer pa vsa druga olja dodajam hrani naknadno k hrani, ko je ze nared za uzivanje. Je pa ob tem potrebno omenit tudi to, da organizem potrebuje holesterol in nasicene mascobe; namrec trend, da tega cim manj, je sicer primeren, a bolj za tiste, ki ne dajo kaj dosti na prehrano, sicer pa je potrebno uzivat tudi nasicne mascobe in imeti nekaj holesterola. "Zdravje povej naprej" pise (citiram): Danes se veliko govori o tem, da naj bi bil povišan holesterol dejavnik tveganja za srčni infarkt. To niti približno ne drži, tako kot ne drži tista druga zmotna trditev, ki smo jo poslušali desetletja, namreč da hrana z visoko vsebnostjo holesterola (to je hrana živalskega porekla) povišuje tudi vrednost holesterola v krvi. Že precej let je iz znanstvenih študij znano, da ni tako in da zaužita količina holesterola (n.pr. v jajcih) niti pod razno ne vpliva na raven holesterola v krvi, saj telo večino holesterola izdela samo. Če ga manj zaužijemo, ga toliko več naredimo v svojih jetrih. Holesterol je namreč snov, ki je nujno potrebna za normalno delovanje številnih telesnih funkcij, med drugim za tvorbo hormonov. Hormoni pa so alfa in omega našega zdravja in dobrega počutja. Ne samo to, brez hormonov sploh ne bi mogli normalno funkcionirati. Pa kljub temu še danes na številnih izdelkih prehrambene industrije lahko preberemo “Brez holesterola”, kot da je to v čemerkoli, za kogarkoli pomembno! Če je pri holesterolu že kaj nevarnega, potem je to prenizek holesterol, saj je bilo dokazano, da pomanjkanje holesterola skrajšuje življenje, hkrati pa še poveča tveganje za raka. Toda današnji sestavek ni namenjen holesterolu. Zdaj ko vemo, da holesterol o tveganju za srčno bolezen ne pove prav ničesar, še zlasti, ker je sedaj prišlo na dan tudi to, da ima kar 75 % žrtev srčnega infarkta normalne vrednosti holesterola, pa si poglejmo, katera dva dejavnika težave s srcem – za razliko od holesterola – zelo dobro napovesta in kako lahko na oba ta dejavnika pozitivno vplivamo z eno samo snovjo. ... ali je temu res tako, presodite sami. obstajajo tudi raziskave na bolnikih z povisanim holesterolom in sladkrono itn, ki povedo, da jajca vplivajo na raven holesterola v organizmu, toda to ni znatno, ter da najbolj vpliva stres oz. doloceno psihicno pocutje osebe. osebno menim, da je pomembno psihicno ravnovesje in da to najbolj deluje na "dober ali slab holesterol", obenem pa cimbolj naravna nepredelana hrana; kar vkljucuje tudi vecino olj.

Video: Pogovorni večer (1): Kaj sporočajo zunajtelesne in obsmrtne izkušnje?, 1. del "opazovanje spremeni tisto kar gledamo"

verjetno kundalini menda res tako nekako. berem se tole, zanimivo: Iskanje nesmrtnosti - Ali se da človeka klonirati?

aha aha. fajn za izkusnjo Ne glede na to, kaj si mislimo o smrti in posmrtnem življenju, ima verjetno skoraj vsakdo tako ali podobno izkušnjo, če ne sam, pa jo ima nekdo v njegovi bližini. Smrt preprosto ni konec življenja, je samo prehod v življenje drugje. Ta drugje nam je samo zato tako tuj in neumljiv, ker smo ujeti v materialistično paradigmo. Materialistično prepričanje nas preprosto dela slepe za izkušnje posmrtnega bivanja. Lahko ga sprejmemo kot del religioznih verovanj ali ljudskih prepričanj, ne pa kot dejstva, o čemer govorijo izkušnje in raziskave. Tako ostaja intelektualni snobizem, ki kroji obče prepričanje, vzvišen nad tem in nedostopen za dejstva. Vendar po smrti teče življenje normalno dalje. Bolj normalno, kot bi si lahko mislili. Po nekem prehodnem obdobju, ki se ga posameznik bolj ali manj megleno zaveda in ga preživi kot v nekakšnem snu, odvisno od njegove duhovne zrelosti, preide v življenje v onstranstvu. Ampak to za umrle ni nobeno onstranstvo, marveč povsem normalno življenje, celo bolj bogato kot je to tukaj. Churchill je baje nekoč dejal, da bo po smrti najprej tisoč let slikal (bil je tudi odličen slikar), ker so barve tam tako žive. Ljudje na drugi strani običajno nadaljujejo z delom, kot so ga opravljali tukaj. Vendar je tam vse zelo sproščeno, ni takšne obremenjenosti kot tukaj. Tisti, ki so že na zemlji imeli veliko odnosov, ki so živeli psihološko bogatejše ali bolj zapleteno, pa pogosto obiskujejo tako imenovane Šole odnosov. V njih se učijo prepoznavati svoje motive, potrebe drugih, ter kako brez trenj, manipulacij, grobosti živeti v skupnosti. To je zelo živahno, dinamično druženje, kjer z dosti uvida prepoznavajo, kako vplivajo določene reakcije in vedenja na druge. Učijo se prepoznavati globine odnosov, vlogo skupnosti, kako se učimo skoznje solidarnosti, to je ljubezni pa tudi življenjske modrosti in razsodnosti. Kasneje se ljudje na drugi strani počasi navajajo na prihod Svetlobe. To je Svetloba, v kateri je zgoščena izjemna modrost in izkušenost, širina in toplina. To je Svetloba, ki je hkrati individualno bitje in ima v sebi dosti več kot to. Srečanje s Svetlobo, ki jo pogosto imenujejo Bitje luči, so za kratek čas imeli tisti, ki so doživeli obsmrtno izkušnjo. Svetloba predstavlja človekov notranji jaz in nosi v sebi plemenito vizijo posameznikovega razvoja. Ne verjamete temu? Mislite, da je to tukaj res, tisto tam pa domišljija? Nekateri menijo drugače, da je ta svet sanjski in tisti onstran bolj resničen. Kot je dejal Shakespeare, 'iz take smo snovi kot sanje, in drobno to življenje obkroženo je s spanjem'. Pravo življenje se začne šele s prebujenjem iz tega sna ali prebujenjem iz zapredenosti v spone fizičnega telesa. vir > ocitno ne dosti drugace kot sicer v nekaterih nasih sanjah. (ucenje v skupini ipd). tako potrjuje tezo, da je prva pozornost zgolj izsek druge pozornosti.

Dharma in karma Slovenije Zdravilna oaza miru in lepote