free

se citiram iz te teme: tole zdravljenje ze mal cudn zgleda: na eni strani energije da, na drugi vzema. ce slo bo tko naprej, si recem: "Hey, kwa pa zdej?" in pol zacnem razmislat spet naprej. tole men ze mal na 'Repat' vlece, zadnc mi je reku 1, naj meditiram raj na svece. sej vem da slabo mislu ni, se sploh k pozdravu je ze tolk ljudi, si recem sploh, zakwa ne bi bil jest nasledni od tistih 503. ce se kle zajebavam ze skor celi dan, odgovarjam, se zagovarjam kt da sm pobegnu iz sanj, no konc itak se zavem, da stos je tem, da vse itak zmer sam seb povem. sm se zdele tolk ufuru, da u glavi slism ritm, k bi me v kontekstu cist razturu. a ni to to, k je rekla marsa, da uran z soncem, nam da za ritem jajca. ce pa je bil neptun, pa sooorry, sej mi nau zameru, sej stoji tam gori. pise haiku v megli zivi srce ji podari odsevi luci v temi dusa zivi belina snega umirjena misel poglablja v srce zvizg vlaka v spanec krici odsev dnevakdaj je strah koristen: odsevi luci tema gori bolj kot misli a ma nism hotu nekak it, bi se kr se pogovarju tu, sam useen bom zdele su.

Video prispevek > (21:00) Svet postaja vse manjši in mi, njegovi prebivalci vse bolj povezani ter soodvisni. Spoznavanje drugih kultur, odgovorno vedenje do skupnega planeta, mir in sodelovanje, razumevanje vzrokov in posledic, vzorcev ter porazdeljenosti moči je le nekaj aspektov globalnega učenja - učenja za današnji čas. Vključevanje globalne miselnosti v vsa starostna obdobja in v vse sfere življenja je ključno za odgovorno ter kompetentno soočanje z globalnimi izzivi prihodnosti. Globalnost, povezanost, skupnost so besede, ki naj se zasidrajo v zavest vsakega posameznika, predvsem v zavesti mladih, ki bodo gradili svet prihodnosti. O globalnem učenju so v oddaji spregovorili dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport, Pete Davis, neodvisni svetovalec za globalno učenje v Veliki Britaniji, Eva Marn, predsednica sveta Sloge, Max Zimani iz Društva afriški center in Darja Rokavec, pedagoginja na Gimnaziji Ptuj. http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_63/user_63_tq16kcn382jbf7.jpg

Video prispevek - Globalno učenje > (21:00) Svet postaja vse manjši in mi, njegovi prebivalci vse bolj povezani ter soodvisni. Spoznavanje drugih kultur, odgovorno vedenje do skupnega planeta, mir in sodelovanje, razumevanje vzrokov in posledic, vzorcev ter porazdeljenosti moči je le nekaj aspektov globalnega učenja - učenja za današnji čas. Vključevanje globalne miselnosti v vsa starostna obdobja in v vse sfere življenja je ključno za odgovorno ter kompetentno soočanje z globalnimi izzivi prihodnosti. Globalnost, povezanost, skupnost so besede, ki naj se zasidrajo v zavest vsakega posameznika, predvsem v zavesti mladih, ki bodo gradili svet prihodnosti. O globalnem učenju so v oddaji spregovorili dr. Igor Lukšič, minister za šolstvo in šport, Pete Davis, neodvisni svetovalec za globalno učenje v Veliki Britaniji, Eva Marn, predsednica sveta Sloge, Max Zimani iz Društva afriški center in Darja Rokavec, pedagoginja na Gimnaziji Ptuj. http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_63/user_63_tq16kcn382jbf7.jpg

Utrinki z razprav projekta Tudi tvoje mnenje šteje Vloga EU v svetu - 1. del (58:00) Je EU lahko zgled drugim državam oz. skupnostim držav po svetu? Ali lahko postane ključni akter svetovnega razvoja? Katera so najpomembejša vsebinska področja vpliva EU? V pogovoru so sodelovali so dr. Milan Brglez, Fakulteta za družbene vede, Jelko Kacin, poslanec v Evropskem parlamentu, Matjaž Nahtigal, Šelih in partnerji, Tereza Novak, Slovenska filantropija ter Rene Suša, Humanitas. Pogovor je vodil Samo Novak, ZIP. Na začetku razprave je bila svečana podelitev evropske novinarske nagrade v okviru kampanje "Za raznolikost. Proti diskriminaciji" za najboljše prispevke o revščini in proti diskriminaciji v letošnjem letu. Vloga EU v svetu - 2. del (62:35) Mehak, diplomatski način reševanja sporov, je ena prepoznavnih kvalitet EU. Kakšna je učinkovitost takšnega pristopa? Koliko bodo države EU lahko pomagale v okviru razvojne pomoči? Gostje razprave so odgovarjali tudi na vprašanja obiskovalcev. V pogovoru so sodelovali dr. Milan Brglez, Fakulteta za družbene vede, Jelko Kacin, poslanec v Evropskem parlamentu, Matjaž Nahtigal, Šelih in partnerji, Tereza Novak, Slovenska filantropija ter Rene Suša, Humanitas. Pogovor je vodil Samo Novak, ZIP.

Obstajajo konkretne izracunane statistike ki govorijo v prid necepljenju. Te sem imel priliko videt na enem predavanju. Vec ne morem zdej podat zal.

sem govoril z enim dr. iz leka in pravi da so ucinki lahko vidni sele na starost, po vec letih v obliki razlicnih bolezni kot alzehejmerjeva, parkinsonova itn... osebno sem pred nekaj leti spoznal tudi gospo ki je delala v laboratoriju v UKC, ki je imela hcerko, ki so jo cepili kot cepijo mnogo otrok proti raznim zadevam. Puncka je imela taksne posledice, da ni mogla vec premikati okoncin. In to celo zelo kmalu po cepitvi. Si predstavljas... Mama se je zacela ukvarjat z vsem zivim zdravljenjem da ji pomaga. Dajali so ji tudi MAP. Ne vem kako je sedaj z njo. O takih primerih se pri nas nikjer ne pise kaj dosti. Tega v medijih ni! Izgovorov in nedokazljivosti je ogromno, kot pravis. jst zase vem, da so mene precej zj... ze kot otroka. ze pri rojstvu. In tocno se spomnim kot solarcek dneva ko so me cepili. Ker sem bil zavestno mocno na prezi. Pa kaj sem mogel kot otrok, ce so nas uciteljice preganjale da MORAMO

AKCIJA: Rekla je samo: Woooow!

Države tretjega sveta postajajo smetišče sveta

Koordinatorka projekta TOM - telefon za otroke in mladostnike, Darja Groznik, je ob Tednu otroka predstavila uspešen projekt, ki bo naslednje leto slavil svojo petnajstletnico. Poslanstvo projekta je biti zaupen prijatelj otrokom in mladostnikom, ki potrebujejo najrazličnejše nasvete, saj je odraščanje že samo po sebi burno obdobje, ki prinaša toliko sprememb, da potrebuje vsak otrok in mladostnik priložnost, da se o njih sproščeno pogovori. V projektu sodeluje okoli 80 prostovoljcev - svetovalcev, ki so za to delo strokovno usposobljeni, delujejo pa v enajstih svetovalnih skupinah po vsej Sloveniji. Telefon, ki je brezplačen in anonimen, je namenjen vsem mladim, ki imajo kakršne koli težave in se želijo o njih pogovoriti. Na številko 080 12 34 je v lanskem letu klicalo skoraj 50.000 otrok in mladostnikov, pri četrtini klicev pa je bil opravljen tudi svetovalni razgovor. Ostalo so tihi klici in zafrkavanje, vendar ti klici nemalokrat pomenijo le preverjanje, kakšen bo odziv in ali je varno spregovoriti in zaupati svojo zgodbo. Med vsemi klicatelji sta kar dve tretjini deklic oziroma deklet. Video prispevek > http://www.n-tv.si/uploads/200323442-001.jpg

Video prispevek: Levi ali masajski pastirji? Video prispevek: Vsako leto ribiči pobijejo okoli 100 milijonov teh veličastnih plenilcev, zato 80 odstotkov vrst morskih psov grozi izumrtje. 17 mitov in resnic o podnebnih spremembah

17 mitov in resnic o podnebnih spremembah ERJAVEC: NAČELOMA SO VSI ZA, PRI KONKRETNI AKCIJI PA SE ZATAKNE "Na načelni ravni vsi podpirajo visoke cilje pri varovanju okolja, zatakne pa se pri konkretnem izvajanju ukrepov", poudarja minister Erjavec. Minister je izpostavil neizpolnjevanje zavez kjotskega protokola, kar bo državo po oceni vlade, ki je julija sprejela operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2012, v štirih letih stalo okoli 80 milijonov evrov. Glavna težava je tranzitni tovorni promet, pa tudi zaostanek pri modernizaciji termoelektrarn in izvajanju ukrepov učinkovite rabe energije in njenih obnovljivih virov. "Ne gre le za neizpolnjevanje zavez kjotskega protokola, ampak tudi za kršitve pravnega reda EU-ja, kar bo prineslo neprijetne sankcije," pravi minister in dodaja, da so lahko posledice kazni za proračun hujše kot izpolnjevanje zavez. "Zato je pravi trenutek, da dejansko začnemo stvari uresničevati. Minil je čas, ko imamo dobre dokumente, nato pa ugotovimo, da nismo vsega postorili," je dejal Erjavec. Ministrstvo pripravlja spremembe in dopolnitve operativnega programa za ravnanje z odpadki. Ovrednotiti namreč želijo, ali je zdajšnje določilo, da bo v Sloveniji 15 regijskih centrov za ravnanje z odpadki, ekonomsko upravičeno. Napovedujejo tudi spremembe operativnega programa odvajanja in čiščenja odpadnih voda, med drugim pri gradnji vodovoda v Pomurju. Z zahtevami EU-ja naj bi letos uskladili določila glede Nature 2000, pri čemer Erjavec znova pričakuje nasprotujoča si mnenja o širjenju območij. Erjavec je pri tem poudaril, da Natura 2000 ne ovira razvoja in da zaradi določitve teh območij ni "padel" še noben projekt. iz > oziroma: 16. 11. 2009, Gradivo za novinarje – novinarska konferenca MOP ob 1. letu dela vlade

http://www.librarising.com/mythos/images/centaur2.jpg

Evo, tale prispevek tocno potrjuje moj post! Narava se maščuje in Sloveniji grozijo še hujše nevihte In kdo bo vedel bolj kot metereolog.

Kulsk! Izgleda da se en neodvisni medij! Studio N-TV

bom preveru, hvala.

kdo zdej koga kje citira... k tko pisete (tekst v citate) da mi ni jasn. no ja, sej se ne sikiram prevec.

to je pa res grozen me tut. :xx!: sem to dozivljal najbolj nekoc na skotskem, ker je bila tam kjer sem zivel zacasno en pub spodaj ali restaracija. v glavnem vsak dan je smrdelo po nekem kebabu al kaj :xx!: :xx!: gravz totalen. jst pa glih takrat full subtilen pa tako. itaq sem se kmal odselu. Sicer pa, a si jim rekla, da ti gre njihovo pecenje v nos? kle k sm zdej pa hotr sosedje ukrepajo, ce kaj ni vredu. takoj hocjo policijo klicat pa tako. no sej kul, da hocjo met red po hisnem redu, pravilih. mi povsem ustreza. Mal mi gre na zivce k mi sosedje balkan muziko kdaj nabijajo in to ravno tisti, ki so prosili, da med 1 in 4 uro popoldan ne delamo nic, ker otroci spijo. Itaq smo se prilagodili, ker je imela novorojencico, ceprav vcasih res ni slo drugace kot ravno ob tistih urah, ce so prisli mojstri delat.

a to se ti zdi velik al kako? v teh casih nikakor ni veliko. nekateri bajte delajo celo zivljenje. Caa imajo zaposleni ljudje malo, materiali stanejo in posledicno se obnavljajo stvari lahko precej dolgo. Vcasih tudi predolgo

American Music Awards - winners > kr neki ane mogoce bi se moglo imenovat American Popular Awards, ne pa music awards. in se tukaj >

Ja, sej. iz teorije v prakso. pravis torej, da zacnes meje postavljat. jaz, drugi. ane. meje potrebuje nasa osebnost. osebnsot nujno potrebujemo, da lahko skozi njo kaplja nasa notranjost. ego pa je del osebnosti in zato je ego potreben in se je dobro samospostovati in postavljati dolocene potrebene meje.

koze koze

? Zenakrat smo dali v prostor vlagomer, da vidimo kaj in kako. potem ap dalje. kje si kupila odstranjevalec vlage? cena? si zadovljna z njim? reference? evo, boljer upedenu sam filtra za vodo verjetn ne bom vec uporabljal, ker se pritisk zmanjsa in zato trpi bojler %!$!"!"(!"!%!=/%#!% jeb.. star stari bloki. letve pa se nism popravu. Zanimivo. Nova revija je vzunaj: ALTERZEL (www.alterzel.net) ni slabo! ni prenatrpana, diha!

prou kul misls. nekako v smislu teorija je dobra, ce ne obremenuje prakse in sprovede dobre ucinke. sicer pa lahko zgolj breme. ce sem te prav razumel.

Meni je povsem cist ornk useeen kaksen film je v smeri ali nizko ali visoko proracunski, iz pakistana, kitajske, indije ali hollywooda, ali od jozeta, almodovarja, bozidarja, mihca, ali spilberga.... Zakaj: ker ce mi film nekaj da, nekaj sporoca kar v nekem mojem trenutnem zivljenjskem obdobju, situaciji, momentu ali dihu potrebujem, je to dovolj. Cetudi ni popolen v razlicnih oskarjevskih normah (kostumografija, igra, glasba, rezija, bla bla bla). Jasno je predvsem odvisno kaj mi zelimo od filma! Ali gledamo film, whatever, in se prepuscamo in naso neaktivnost izrazimo skozi aktivnost igralcev, nase strahove skozi dramaticne cloveske usode, nase romantice in seksualne potrebe skozi ocarljivost, seksipilnost in karizmaticnost, skozi razlicne zanre, itn.... ali zelimo zavest, dodatne informacije, dodatne okoliscine, potesitev raziskovanja in vedezeljnosti o tem ali onem (morda kaksnem kraju kjer nismo bili, morda pestrosti kreacije oblacil, morda boljsi vpogled v zgodovino in s tem razumevanje sedanjosti, morda kaksne znanstvene in zdravilne informacije...). Torej zakaj gledamo tv je res razlicno in pestro. verjetno obstajajo neke statistike, ki bi lahko govorile v kljub temu ali onemu festivalu, kraju ali obodobju ter zanru; toda zdi se mi, da ponekod proizvedejo veliko filmov med katerimi je manj kvalitetnih, nekje pa manj med katerimi je vec kvalitetnih, oziroma taksnih ki nam v nekem trenutku koristijo. Morda je ob tem res bistveno to, kako se pocutimo po tistem, ko smo svoj cas in energijo podarili vsebini tv zaslona. Koliko smo sami v tem prisotni in koliko je nase, ce recem temu zdrave svetove obogatilo notranje ali pa osebnostno v smeri izobrazevanja (recimo izpopolnitev nase stroke). In ja, ne solim pamet, ker sem se tudi sam ze prevec prepuscal. Namrec pri sebi sem videl da je ta meja med tem ali nakaj gledamo, spremljamo zavesto, z razmisljanjem, z namenom ali izpopolnitvijo vcasih lahko prevec tanka, med tem kar gledam s prevec prepuscanja. In tega si ne zelim in sem vesel, ce se obcasno spomnim, zakaj in kako sedim pred ekranom.

no ja, da ne "zgubljam casa" vsem skorpijam vse naj! bodte fajn in zdravo. pa ne prevec zamert karkoli se posebej pa sebi ne!