
free
Srebrni član-
Št. objav
16.902 -
Član od
-
Zadnji obisk
-
Zmagovalni dnevi
38
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a free
-
Sej smo vsi. Vsi imamo tudi ego. Pa vsi se jeb... s tem lifeom na tak al pa drgacen nacin. Stvar pa je tudi ve tem, da ce se tega zavedamo, imamo manj zelje ali potrebe sodit druge ali kazati nanje s prstom. Se ne izvzemam. Celo vec zelje in potrebe delovati v smeri boljsega bivanja sebe in drugih. No, ampak to so teme za daljso debato. Je pa tut fajn da si ti tak k si, k dajes tako kot vsi drugi tvoj pecat tukaj na forumu.
-
(/%")(="?#"*#= tolk je vlage kle u kleti, da me je zacela glava bolet od vdihavanja plesni.
-
ja, no, potem verjetno vidis res samo sebe. na nivoju dusnega prepoznavnaja bi verjetno videl univerzum v enem bitju.
-
..ja no, danes se ljudje res na zelo na razlicne nacine prehranjujejo
-
aja, a potem so tudi drugi zate nobody al kako?
-
Ja, pa se mnogo drugega. Tudi iz ezotericnega vidika bo verjetn povedano. Recimo kaj kozorog predstavlja na duhovnih nivojih. Vse se zacne nekje zgoraj, znotraj... ane.
-
Aja prvic slisim. Tudi jaz razmisljam drugace ali bolje RAZLICNO! Sicr pa, itaq (fizicno) nisem vec iz ljubljane.
-
- no, v angliji hude, mocne poplave za katere trdijo da se zgodujo le enkrat v stoletju. - tudi v ameriki ne manjka orkanov, poplav, tajfunov, tornadov ipd "vetricev" - obenem pa se marsikje (recimo v avstraliji) hudo bojujejo s pozari. Podnebje se spreminja "Do leta 2050 se bo količina padavin v jesenskih in zimskih dnevih podvojila. Vedno več bo poplav," pravijo strokovnjaki in še dodajajo, da bodo poletne mesece zaznamovale močne in uničujoče nevihte. Izvedenci samo za Nemčijo ocenjujejo, da bo letna višina materialnih škod zaradi vremenskih skrajnosti po letu 2050 dosegla okrog 27 milijard evrov. More hunger in the world calls for more ethical living FAO: Number of hungry people rises to 963 million (9 December 2008) Evo, potrjuje moje domneve izpred cca. leta in pol: Šestnajst največjih svetovnih ladij onesnažuje okolje enako kot vsi avtomobili skupaj Znanost in tehnologije - nedelja, 22.11.2009 18:53 London Znanstvenik Fred Pearce opozarja, da t. i. super ladje, ki nas oskrbujejo z različnimi dobrinami, od božičnih daril do računalnikov, v okolje izpuščajo nevarne kemikalije, ki se nahajajo v njihovem gorivu in so odgovorne za nekaj tisoč smrti letno. Pearce je v svojem prispevku za Daily Mail zapisal, da se črn dim pojavlja povsod okoli trajektov, tankerjev, tovornih ladij in ostalih, tudi nekajkrat manjših vodnih plovil. Kar ni bilo jasno do danes, opozarja Pearce, je to, da je tovrstni črn dim velik ubijalec, najverjetneje odgovoren za tisoče smrti samo v Veliki Britaniji. Z večanjem ladij se slabša tudi stanje okolja. Najbolj preseneča statistika, da je le šestnajst največjih ladij na svetu odgovorno za toliko onesnaženosti z žveplom kot vsi avtomobili na svetu. Zaradi njihovih ogromnih motorjev, ki so težki kot majhna ladja, ta super plovila potrebujejo toliko goriva kot manjša elektrarna," je zapisal Pearce. Sodelavec New Scientista in avtor knjige "Confessions Of An Eco Sinner" nadalje opozarja, da za razliko od elektrarn ali avtomobilov omenjene ladje za svoje delovanje potrebujejo najcenejše, najbolj umazano gorivo z visoko vsebnostjo žvepla, torej ostanke predelave nafte v rafinerijah ali drugače rečeno stvari, ki jih nihče na planetu ne sme uporabljati. Zahvaljujoč odločitvam v Londonu s strani (političnega, op. p.) telesa, ki je zadolženo za transport, bi lahko tovrstno onesnaževanje v naslednjih desetih letih ubilo tudi milijon ljudi, pomor pa bi lahko preprečila le mala sprememba zakonodaje," je pojasnil Pearce. vir >Koliko ta trditev res drzi je vprasanje. Se mi zdijo pretirane a vsekakor ne zanemarljive. SMO, ampak smo POTROSNIKI! kupujemo vse za nikogar. roba iz kitajske, pomarance iz whatever, papajo iz whatever2, in sojo iz whatever3. ponavadi iz posekanega dezevnega gozda. Izgovori za nase potrosniske navade so odvec! To, da se zgovarjamo na vlado, politike, gospodarstvo, Evropo ipd... je nasa lastna farsa. Treba delat tudi doma, ne pa se zgovarjat samo na vlado. Sele skupaj lahko naredimo okoliscine priajznejse cloveku in okolju. Da ne govorimo o zracnem prometu!- Air traffic in 24 hours
-
kakorkoli, mislm da se strinjma s strelko, da smo vsi vse, itaq. mislim pa tudi, da se je vpliv nekaterih oseb v mojem lifeu odzval na tak nacin, da sem prevzel nekatere strelcevske energije.
-
ja. sorry za mojo nepoznavanje tocnosti imena byorg mi nekak bolj skandinavsko-islandsko zveni kiborgsk (tko bi se lahk kaksno mesto imenovalo tam). whatever.
-
Obcudovanje ni isto kot spostovanje. Lahko je prisotno oboje. Bonton ni isto kot spostovanje, spostovanje iz zavedanja tega, kaj drugo bitje dejansko je. S cimer se ustvari tudi primeren spostljiv odnos do tega bitja ali bitij. Pomoje. Bonton je uniformiran dogovor z namenom bolj spostljivega odnosa. Tako kot deloma recimo deloma bibilja ali pravila, ki jih ucijo razlicne religije. V primitivnem svetu, ce se tako izrazim smo morali omogociti nase osnovne pogoje bivanja z moralnimi mentalnimi naceli oz. pravili, ki jih ucijo razlicne religije. Tudi s pomocjo strahu. Tako je cerkev ali vladajoca elita ob obstojecih zakonih in druzbenih normah drzala roko nad prevelikim primitivnim razmahom. Kontrola nad takoimenovanim barbarstvom. To je imelo slabe in dobre posledice. "Pravo" spostovanje pa s tem nime kaj dosti veze. Na ravni duse pomoje o spostovanju sploh ne moremo govoriti, ker je to na ravni duse v moji idealni predstavi samo po sebi umevno. na ravni osebnosti pa se strinjam z Iknee.
-
Ma, res dobro ti razumes zadeve
-
Strinjam.
-
ja, kolerik pa res nisem. kljub veliko ovnu in levu, ceprou bi blo veckrat dobro, da bi bil. patient my dear, patient.
-
aha, hvala za tvoje misli. Ce tko vsakdanje, prakticno gledam, se tut strinjam s teboj. Ce pa se vprasam od kje spostovanje, samospostovanje prihaja, kje so njune korenine... mislim, da je (pravo) samospostovanje premosorazmerno s spostovanjem do drugih. To, da dejansko nekdo, ki ima to "pravo" samospostovanje do sebe, ga ima tudi do drugih. In obratno seveda. No, to je pac moje mnenje zdej. Mislim da spostovanje prihaja iz zavedanja vrednosti zivljenja, kakor zelje po zivljenju. Morda pa obstaja se eno taksno primarno spostovanje, recimo temu bolj primitivno, taksno spontano, ki prihaja iz strahu oziroma iz boja za obstanek ali prezivetvenega nagona. Ta drugi je primaren in o njem mogoce ne moremo govort kot "pravem" spostovanju. Prvi pa je plod nasih misli, odnosa, ljubezni in zavedanja, zavedanja predvsem vrednosti necesa. Iz tega pa prihaja tudi hvaleznost. Kar pomeni, da kdor se ne zaveda vrednosti necesa, ne more biti za neko okoliscino hvalezen. Razen morda, ce v miru dozivlja trenutek, s tem pa je morda to zavedanje spontano, prihaja od znotraj in je morda tudi najvrednejse. Slednje se ljudem dogaja v sprehodu v naravo, zvezd razprostrtem nocnem nebu, morda meditaciji. Sprejemanju sebe, tega kar dejansko je v okviru trenutnega zavedanja. Mislm pa, da tisti ki je res hvalezen to hvaleznost tudi zivi in se veseli, ne pa o tem pise.
-
Hodim ceraj po cesti in skupina mladih tkole ob cesti "pricajo"... eden pravi: Prvi: "A ves kaj naredis, ce na SP zmagajo Srbi?" Drugi: "Ne, kaj?" Prvi: "Izklopis playstation!"
-
Hodim ceraj po cesti in skupina mladih tkole ob cesti "pricajo"... eden pravi: Prvi: "A ves kaj naredis, ce na SP zmagajo Srbi?" Drugi: "Ne, kaj?" Prvi: "Izklopis playstation!"
-
Žarki >
-
verjetn prou res. no, jaz tule vidim se eno povezavo; to je me zarki osebnosti in astrologijo. ja, ne trije, temvec 6 ovnov (4-je iz osnovnih planetov, ce se tako izrazim, in 2 iz podplanetov (kiron, blackmoon ipd). ma niti ne. zelo rekdo eksplodiram. eksplodirajo ponavadi tisti, ki sproti ne razresujejo zadeve. no, jaz jih kakor kje. vekckrat pa se to rajsi usmeri navznoter. zal.
-
Going green against big-screen TVs - no, torej resitve ki to "niso". oziroma so zgolj kratkorocne.
-
Freak rainstorms wreak havoc in Britain Massive flooding hits U.K.
-
- fajn, odstekam komad me spominja na byorgico
-
Primerjava med Bombažem in Bambusom Bombaž raste v vročih južnih krajih našega planeta, poznamo ga kot enega naravnih pletiv, ki je mehak in udoben. Pri rasti pa se na žalost uporablja preko 14.000 vrst pesticidov in gnojil, ki pomaga pri večji produktivnosti bombaža. Bambus, raste v neokrnjeni naravi Kitajske in raste kot trava. Bambus kot trava vsebuje snov (znanstveniki so jo poimenovali Bamboo-kun), ki mu pomaga se boriti proti škodljivcem, mikrobom zaradi katerega je dodatno škropljenje popolnoma nepotrebno. Bambus je najhitreje rastoča rastlina na svetu in zato ne potrebuje dodatnih gnojil. Bombaž je že v osnovi eden izmed naravnih bolj mehkih pletiv, vendar je Bambus v primerjavi z bombažem prava revolucija mehkobe udobja, lahkotnosti in nežnosti. Bambus je na pogled bolj leskajoč kot svila. iz
-
No sej, ravno to mene mede. Ker mi je vedno bila svoboda glavna, Da lahko gibam svobodno. No, mogoce drugace kot to strelci al kako...na drugacen nacin. Mogoce bolj ribje. Da lahko svobodno ustvarjam. To mi je bilo vedno celo nujno potrebno in ne samo pomembno. Ljudje s prevec energije so me zadusili, ker sem cutil pritisk, in izgubil svojo mirnost. Ocitno moj problem. Se mi zdi pa fajn, da se mnoga napisana znanja tule strnejo v taksne oddaje kot je zgornja.