free

Nastelas, nastimas se tako in samo pride. Tudi z malo pomoci in posvecenim casom, da to pride do nas Tezje je konkretno kaj storiti kakor zgolj prenasati informacije. Cetudi slednje ni neprimerno. Namrec mnogo medijev pocno tocno to. Bolj ali manj v razlicnih oblikah in posvecenem casu. Mnogi ki tule pisemo smo na nek nacin mali novinarji. Podajamo informacije iz enega konca na drugega. Tak malo bolj pravi novinar pa jih tudi ustvarja iz tega kar je ali se dogaja. En tak odraz tega so recimo blogerji, ki podajajo lastna mnenja in vsebine dolocenih okoliscin, ki so bolj ali manj poznana sirsemu krogu ljudi ali zgolj neki interesni skupini ali skupnosti. Novinar tudi poisce tisto za kar se je specializiral. Se odpre, nastela, nastima tako, da pride do njega. Se bolj pravi pa s svojim delom vpliva in ustvarja javno mnenje, ki je lahko zelo pomembno. Ravno zato je novinarstvo in se bolj urednistvo lahko pomemben in odgovoren poklic. Zelo jasno se to kaze recimo prav na tem forumu, kakor v vsakodnevnem zivljenju ljudi. Recimo, ce mediji konstantno ustvarjajo ali podajajo informacije o nezadovoljnosti delavcev, mnozic zaposlenih, razlicnih sektorjev itn, se tudi javnost pricne scasoma na to odzivati. Nezadovoljstvo se siri. Kritika povecuje. Na plano prihaja vedno vec problemov s tem je tudi nezadovoljstva in motivacije vedno manj. Posledicno pa tudi manj ustvarjenega. S tem slabi ekonomski polozaj drzave itn. Nato sledi vec zadolzevanja in odvisnosti od drugih, vec socialnih in nekaterih drugih druzbenih problemov itn. Obratno pa, v kolikor bi mediji v celoti bolj spodbujali in obvescali javnost o pomembnih kakor manj pomembnih uspesnih druzbenih dogodkih in aktivnostih; sajenje dreves, izgradnja nove sole, uspeh ucencev, uspehi na tem ali onem podrocju "malih" in "velikih" ljudi, s tem sirili entuziazem, voljnost do zivljenja, dela, uspeha, ucenja, izobrazevanja, napredovanja, ustvarjanja, pa bi se ta energija sirila naprej, tudi tja kjer je je manj in kjer je potrebna. Morda ni dosti drugace kakor vzgajati otroka. Ali mu dajemo vzgled nergaca in nezadovoljneza ali tistega ki zivljenje gleda ali vsaj proba gledati iz bolj ustvarjalne pozitivnejse plati. V vsakem primeru mu kazemo in ga ucimo kako naj se sooca s problemi ki nastajajo v zivljenu, z izzivi ki prihajajo. Seveda, ce otrok dobi za vzgled pasivneza z veliko kritike in manj aktivnosti, to razumevanje sveta lahko prenese tudi v svoje delovanje. Okolica pa mu to zaradi refleksije najveckrat tudi reflektira oz. odslikava tako, da mu kaze njega samega. Recimo v partnerskih odnosih. Drugace pa je, ce otrok dobi vzgled otpimisticnih starsev, ki se s problemi znajo soociti in jih resevati na nacin, ki je okolici recimo psihicno manj obremenjujoc. Tak otrok se bo znal postavit na svoje noge, imel delavne navade in bil slej ko prej tudi uspesen na kateremkoli podorocju. Z uspehom bo njegova samozavest rasla in morda bo skozi sebe lahko spuscal energijo za vedno vecje projekte. Torej se soocal z vedno vecjimi izzivi. Posledicno dobival vedno vec znanja, zavedanja in izkusenj. Vec bo lahko dal, vec bo tudi dobil. Na ravni politike lahko vidimo vse sorte. Preveckrat pa prelaganje odgovornosti drug na drugega. Mediji bi morali biti zato povsem in v celoti nepristranski. Sorry, k sm bil malo dolg. moj blog?

jst tekme nisem gledal, tako da povsem iz distance gledam tale video (dogajanje po tekmi) in ja... strinjam glede nagona ali kakorkoli pac to imenujemo. lahko tudi izrazanje veselja na pac tak bolj otrocji nacin, recimo. torej da, ocitno smo v vecini se "tam". kakorkoli to razumemo. pozitivno se mi zdi, da se vsaj tako povezujemo. Se mi je pa tudi osebno zgodilo da sem bil enkrat v life na luzbal tekmi na lj. stadionu olimpija, kjer sem se pozorno opazoval, kaj se z mano dogaja, ce se prepustim energiji mnozice ali skupinski energiji. No, dolgo se nisem prepuscal. Je pa res, da sem se takrat mentalno preprical, da mi to nezavedno ne ustreza, kljub temu, da je skupinska energija enetgetsko bila mamljiva nekak. Tako nekako mi je bilo, da sem nekaj dal in hkrati nekaj prejel. Pomoje gre za izmenjavo energij. Das kar imas viska ali vec kot drugi in dobis kjer ali kar potrebujes. Predvidevam, da se ljudje s tem ne ukvarjajo, temvec rajsi uzivajo trenutek. enkrat sem ze pisal kle, da ce bi milijarda ljudi ki gleda recimo finalno tekmo svetovnega prvenstva usmerilo energijo v neko zdravljenje ali miselno naravnanost, molitev, ipd.. bi bili verjetno ucinki izjemni. samo da si milijarda dvigne energijo s tem voljo in entuziazem, je sedaj mogoce zgolj nogometu in zal ne misli, da bomo recimo zdravili zemljo. se pa tudi to spreminja. svetovne pobude ob dnvih ko se ugasa luci, globalni lifeaid koncerti, take ali drugace akcije. te stvari puscajo sledi v zavesti ljudi in tudi tako se spreminja svet. Recimo krepitev nasionalnosti z petjem himne ipd. Prav tako smo lahko videli v kaksnem filmu kako recimo cel stadion ljudi moli za pokojnega igralca ipd. Jasno nikogar ne moremo prisliti da moli za nekoga s srcem, toda lahko damo temu moznost. Verjetno bodo v prihodnosti te zadeve bolj utecene in sporti bolj vsestranski v smislu vec razlicnega dogajanja na enem mestu.

nope. zakaj ze?

v kinu recimo

14.-22. november 2009 - Teden globalnega učenje Globalno učenje … kaj pa je to? Živimo v svetu vedno večje soodvisnosti, kjer nobeno od naših dejanj ni brez vpliva. Že zjutraj, ko oblečemo majico, narejeno na Kitajskem in spijemo kavo, obrano v Etiopiji, vstopimo v različne predele sveta ter s tem tudi v družbene odnose in svetovna neravnovesja. Podnebne spremembe, revščina, diskriminacija, socialna neravnovesja, družbena nestrpnost in izključenost ne poznajo geografskih ovir ali nacionalnih meja. Globalno učenje je vseživljenjski proces učenja in delovanja, ki poudarja soodvisnost in posameznikovo vpetost v globalno dogajanje. Namen procesa je spodbujati posameznike in skupnosti za lastno angažiranje in delovanje na področju razreševanja ključnih skupnih izzivov človeštva. Tako izobraženi in usposobljeni aktivni državljani lahko z lastnim delovanjem in delovanjem v okviru raznih organizacij prispevajo k bolj pravičnim in trajnostnim ekonomskim, socialnim, okoljskim in na človekovih pravicah temelječim državnim in mednarodnim politikam. Globalno učenje zajema ogromno področij, kot na primer: medkulturni dialog, človekove pravice, podnebne spremembe, prehranska varnost, migracije, enakopravnost spolov itd. www.tuditi.si http://www.tuditi.si/images/TUDITIWEBIMAGES/logo_or1.jpg

Štirje stebri samospoštovanja - 2. steber - OBČUTEK LASTNE VREDNOSTI (10:00) Drugi steber samospoštovanja temelji na občutku lastne vrednosti. Pogosto lastno vrednost vrednotimo glede na to, kako smo sprejeti v zunanjem okolju in pozabljamo, da smo vredni vsega spoštovanja in ljubezni že zgolj zato, ker smo. Vprasanje: Ali je lahko oseba, ki sebe spostuje nespostljiva do drugih oseb? Torej recimo spostljiv do zene, a nespostljiv do drugega cloveka. Pogojnost ni spostljivost! Je dvojna morala? Je torej licemerstvo? Oziroma ali je samospostovanje premosorazmerno s spoštovanjem do drugih oseb?

no, povprecje ankete je jasno. sicer bolj malo izpolnjevalcev, a vseeno.

zadnic sm gledu en film, v katerem je ena omenila macko rezalko pozabu naslov iskanje tvojega nicka na googlu

soncni levi. a tut za ASC lev to znacilno?

ok morda res glede igranosti, ampak kaj je neprepricljivega v vsebini? Moje mnenje je, da je film pac jasno holywoodski produkt, narejen precej bolj dramaticno kot bi lahko bil. Kljub temu, pa e mi zdi ravno v tem filmu ta dramaticnost ena od kljucnih zadev, saj pripelje gledalca do nekaj povsem drugega. Iz aktvine dramaticosti do prav olajsujoce sprejemljivosti, nekak. No, meni se je v tem film izdel odlicen. V tem, da je sporocilo doseglo svooj cilj! Vsaj pri meni no. Namrec obstaja kupe filmov, ki so tudi kvalitetnejsi v igri, tem ali onem, tudi sporocilu; a to sporocilo do gledalca ne pride tako dobro, kot v tem filmu. Rekel bi celo, da so v tem filmu zelo malo povedali, a tisto kar so je bilo mocno. Pac moje mnenje. Se pa strinjam ,da lahko film gledamo tudi drugace, kjer bi se s tvojo kritiko (kolikor sem zastopu) lahko strinjal.

ta je dobra! zgleda kt da o metaforno pojasnjujes. dejansko pa tepke res na drevi rastejo.

Da, strinjam, a mislim, da nekaterih zadev ne bi bilo dobro govort tule, da ne bi prineslo neke custvene nezeljene energije v sirsi krog. Bom pa bolj posredno napisal par misli. V mojih manj zeljenih ali negativnih izkusnjah se je dogajalo tudi to, da racionalnost in vloge, ki jih ljudje igrajo zamenjujejo njihovo srcnost in pristnost. Recimo: Sem psihiater, terapevt, ucitelj in pomagam, a pomagam iz te vloge. Torej vloge terapevta. Vloga ki ima za seboj prepricanja o tem kaj je prav in kaj ne, v kateri predal koga vtakniti in kako z njim postopati glede na dolocene odzive in reakcije. Vloga zdrave pameti in empatije pa je skrita za to vlogo in do cloveka ne pride. Mislim celo, da imajo nekatere vloge veckrat svoj izvor v koristoljubju, rajsi kot pa v neki resnicni poklicanosti nekomu pomagati. Vloga ki prihaja iz Jaz sem tisti ki pomaga, moje delo je pomagati, ne pa iz moje "cutenje pomaga". Identifikacija osebnosti, ne preslikava notranjega odziva. Iz odlocitve osebnosti in vezanosti, ne pa njena nevezanost in kot orodje; s tem tudi moznost za kaj vec. Prepricanosti lahko ustvarja celo zelo mocne custvene reakcije. Bolezni, razlicne okvare delovanja psihe, fanaticnosti itn. Pravijo da je najprej misel, potem custvo, potem dejanje. Res je vsakdo svoje srece kovac. Konkretnih okoliscin pa ne bom tukaj pisal, razne ce se spomnim kaksne od nekoc. smo na forumu ze pisali tudi o flegmatikih, kulerikih, singvinikih in melanholikih v temi:http://www.lunin.net/forum/style_images/1/nav_m.gif TEMPERAMENT, Ali poznate svoj temperament? morda se komu teorije o tem zdijo zanimive. Sam temperament se mi zdi lahko precej povezan z nacinom custenega odzivaja posameznika na dolocene okoliscine. Temu primerno recimo kuleriku ni roblem da pop.... odvisno je pac kako dalec gre v njegovem izrazanju oz. ali prestopa meje zdrave pameti.

Hi Nika Obviously you do understand slovenian language?

ja verjetn res. se mi zdi da tega ni vec veliko, da bi kdo se ucil, da custva niso vredu... bolj se mi zdi, da ko nekdo custva vseeno izrazi, jih malokdo zeli tudo sprejeti v smislu, aha proces. Sledijo seveda obsodbe. Ob tem pa ljudje na fine in subtilne nacine svoje custvene negotovnosti in nesprejemanja ter prepricanja valijo na ramena drugih v imenu boga, dobrega in ljubezni. Ko se nekdo odzove, pac na morda manj fin ali zavesten ali kontroliran nacin, pa je ravno on tisti, ki "ima probleme". Obenem pa, ljudje kot lahko vidis skozi nek custven dogodek izfuravajo svoje furstracije, negatiovna custva, whatever in sploh ni nujno, da gre za neko konkretno stvar. Vcasih je nekomu potreen le majhen razlog (kapljica kot pravis) in bo cloveku natresel na ramena se vse drugo kr ga mori. da. skoda ker tega nisem vedel ze prej, kar si pial o jezi, zalosti oziroma znacilnostih... Strinjam, a v praksi najveckrat zal ni tako lahko. Vsaj meni ne.

kako mislis naiven? zakaj?

ja, strinjam. mislim pa, da je najprej potrebno nehat z manipuliranjem. zakaj pa manipuliraje nastane... pa je vec razlogov.

Od danes dalje: 18. nov.—20. dec. Mala galerija CD

Hoy napisem kaj vec drugic, zaenkrat pa le odgovor na prvo vprasanje: Kaj sem mislil...: Mislim da ni vedno koristno zadrzevat custev. Obstajajo menda bolj in manj zavestne kakor tudi manj zavedne tezave, ki lahko vplivajo tudi na nasa custvena stanja. Torej zavestni in podzavestni vzorci. Recimo zgodi se, da smo jezni na nekoga, zaradi tega, ker je povzrocil neko nelagodje v nas. Ker nismo vedno povsem zavestni svojih obcutkov, tudi vedno ne razumemo od kje prihajajo in zakaj, ali pa si ne vzamemo vedno dovolj casa in prostora, da se ukvarjamo tudi z njimi, se zgodi, da se okoliscine kot nezeljeni custveni odzivi dogajajo tudi spontano. Spontani prepiri, spontane slabovoljnosti, skrbi, jeze, itn. Vcasih so lahko vzroki povsem naravne narave kot vpliv vremena, slabega pocutja, kot tudi notranjih procesov, taksnih ali drugacnih okoliscin. Morda celo intuinitivne slutnje. Zato je vcasih recimo storit nekaj da popusti kontrola primerno, osvobajajoce, zdravo. Nekateri ljudje se recimo napijejo, drugi zadrogirajo, tretji energijo skanalizirajo preko sporta, z meditacijo, s plesom, taksno ali drugacno umetnostjo, itn. Ce pa custva konstanto nadzorujemo v recimo preveliki meri, pa lahko tudi sami sebe blokiramo, da se izrazi tisto kar je v nas oz. kar se zeli ali naj bi se izrazilo preko custev. Neredki so umetniki, subtilnejse osebnosti, taksni in drugacni poklici katerim so custva glavno prevodnik prenosa energij v materialni svet. Seveda nadalje prek etra in fizisa v svet. Torej, to sem mislil.

POP ali plop - kt baloncek - zdaj a vidis kako se napihuje, potm pa se razpoci. mal sarkazma na vseh vecjih tv medijih imajo tudi dobre zadeve. na enih vec, drugih manj. na nas je da izbiramo kaj bomo gledali. in tisto kar bomo gledali se po tudi produciralo.

ja, verjamem. dans se vsebine full iscejo. Verjamem pa, da so tudi novinarji pod pritiskom, ce uredniki zahtevajo doloceno gledanost, branost. Kriza etike povsod. Veckrat se morda pokaze tam kjer so presezki ali primanjkljaji. Obojega je v nasi druzi dovolj. Ravno vceraj sem pisal reviji Viva, zakaj je nek novinar dejansko povsem dobesedno skopiral neke tekste iz moje spletne strani oz. iz clanka Iztoka Ostana o uravnotezanju crevesne flore. Cakam seveda odgovor. Ocitno se novinarjev, kakor virov danes ne kontrolira. Pa tudi ne vem, ce bi bilo to vedno primerno ali ne. Ma, super si nacela temo. Kje so meje novinarstva in kaj je dejanska vloga medijev, ter kako jo izvajati! Jst mam o tem premal pojma, lahko edino pisem iz neke eticne logike oz. lastnega razumevanja kako naj bi bilo. Mar se tice Humarja pa; kaj pa vem ne upam se sodit kle. Bil je javna osebnost. Ampak, da, vse ima svoje meje okusa in primernosti.

Hvala za opozorilo

je.. ga, sem pac butelj. nismo vsi za vse. Zdej je blo na POPu malo vec o Humarju v Preverjeno. Ga nism poznau. Vidim pa, da je bil pozitivc z dost zivljenja v sebi

ja, to pa ni kr tko

pojma nimam. mpak ce razmisljam neandertalsko: zlato, kovino... lahko pretopis in s tem kaj naredis. potiskan papir pa ni kaj dosti od koristi, ce izvzamem sistem.