free

http://www.metacafe.com/watch/758348/two_worlds/

NA POTI K SEBI: AIKIDO - pot duhovne harmonije (25:00) Aikido je umetnost, ki je nastala iz borilnih veščin, in je pot spoznavanja koordinacije uma in telesa v vsakdanjem življenju. Zasnovan je kot pot miru in harmonije v osebnem življenju in v svetu. Ni bil izmišljen, da bi bil abstraktna teorija duhovnih vrednot, ampak je praktično treniranje, ki povečuje hrabrost, notranji mir in sposobnost dobrih medodnosov. Aikido je pot ljubezni skozi trdo delo.

Oseba, ki je prevajala zna samo 17 jezikov verjetno je med rekorderji. Bilo je recimo vsaj ene 800 ljudi.Veliko zanimanja; seveda z razlogom!

gladko tip 500, al pa hribovito bejba 600 gor so pa utroc

Zanimivo. A samo limonin sok, ali razredcen? Verjetno je fajn da imamo ekolosko pridelano limono, saj se skozi kozo lahko absorbira veliko strupov. Verjetno pa je uporaba odvisna tudi od pH-ja koze. Namrec nimamo vsi enakega tipa koze, njenega pH-ja oziroma kislosti, ter vlaznosti. Temu primerno, prilagojeno je morda dobro dodati se kaksno drugo naravno rastlino, sadez...

Razumevanje toplogrednih plinov Vodna para: Glavni toplogredni plin je vodna para (H2O), ki je kriva za približno dve tretjini naravnega toplogrednega ucinka. V ozracju molekule vode zajamejo toploto, ki jo oddaja Zemlja, in jo nato oddajo v vse smeri ter tako segrevajo površje planeta še preden se toplota dokoncno porazgubi v vesolju. Vodna para v ozracju je del hidrološkega ciklusa, zaprtega sistema kroženja vode – te je na Zemlji namrec le koncna kolicina – od oceanov in kopnega do ozracja in ponovno nazaj z izparevanjem in hlapenjem, kondenzacijo in padavinami. Cloveške dejavnosti ozracju ne dodajajo vode. Vendar pa topel zrak lahko vsebuje veliko vec vlage, zato povecanje temperature še dodatno pospešuje spremembe podnebja. Ogljikov dioksid: Najvec k dodatnemu (od ljudi povzrocenemu) toplogrednem ucinku prispeva ogljikov dioksid (CO2). Globalno povzroci vec kot 60 odstotkov dodatnega toplogrednega plinskega ucinka. V industrializiranih deželah obsega CO2 vec kot 80-odstoten delež emisij toplogrednih plinov. Na planetu je le koncna zaloga ogljika, ki je tako kot voda del ciklusa –ogljikovega ciklusa. V tem zapletenem sistemu se ogljik premika v ozracju, zemeljski biosferi in v oceanih. Rastline absorbirajo CO2 iz ozracja medfotosintezo. Porabijo ga za sestavo tkiva, ko odmrejo in razpadejo pa ga sprostijo nazaj v ozracje. Tudi trupla živali (in ljudi) vsebujejo ogljik, saj so zgrajena izogljika, pridobljenega iz rastlinske hrane – ali iz živali, ki jedo rastlinje. Ta ogljikse sprošca kot CO2 med dihanjem in ko umrejo in razpadejo. Fosilna goriva so fosilizirani ostanki mrtvih rastlin in živali, ki so se tvorili milijone let v dolocenih pogojih, zato vsebuje veliko ogljika. Splošno povedano je premog ostanek zakopanih gozdov in nafta predelano oceansko rastlinje. (Oceani absorbirajo CO2, ki je v raztopljeni obliki potreben morskemu prebivalstvu pri fotosintezi.) Milijoni ton ogljika se vsako leto izmenjajo med ozracjem, oceani in kopenskim rastlinjem. Stopnja ogljikovega dioksida v ozracju se je v 10.000 letih pred industrijsko revolucijo spreminjala za manj kot 10 odstotkov. Od leta 1800 pa je koncentracija zrasla za približno 30 odstotkov, saj za pridobivanje energije pokurimo ogromno fosilnih goriv – predvsem v razvitih državah. Trenutno oddamo v ozracje vsako leto vec kot 25 milijard ton CO2. Nedavno so evropski raziskovalci ugotovili, da so trenutne koncentracije CO2 v ozracju višje, kot so bile kadarkoli v minulih 650.000 letih. Na globinah cez 3 kilometre so iz antarktiškega ledu izvrtali ledena jedra, ki so nastala pred stotinami tisoc let. Led vsebuje zracne mehurcke, ki ponujajo zgodovino sestave ozracja iz razlicnih obdobij zemeljske zgodovine. CO2 lahko ostane v ozracju od 50 do 200 let, odvisno od nacina recikliranja nazaj na kopno ali v ocean. Metan: Drugi najpomembnejši toplogredni plin pri dodatnem toplogrednem ucinku je metan (CH4). Od zacetka industrijske revolucije se je koncentracija metana v ozracju podvojila in prispevala približno 20 odstotkov pri dodatnemu ucinku toplogrednih plinov. V industrializirani državah predstavlja metan približno 15 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Metan tvorijo predvsem bakterije, ki se hranijo z organskim gradivom, kjer primanjkuje kisika. Zato ga oddajajo v razlicnih naravnih ali od cloveka ustvarjenih virih, pri cemer emisije, sprožene s strani cloveka, predstavljajo vecino. Naravni viri obsegajo mokra podrocja, termitnjake in oceane. Viri, nakatere vpliva clovek, vkljucujejo izkop in kurjenje fosilnih goriv, govedorejo (govedo jé rastline, ki jim v želodcih fermentirajo, zato izdihuje metan, vsebujejopa ga tudi iztrebki), gojenje riža (poplavljena riževa polja izlocajo metan, saj organska snov v zemlji razpada brez zadostne kolicine kisika) in odlagališca smeti (tudi tu razpadajo organski odpadki brez zadostne kolicine kisika). V ozracju metan ujame toploto in je pri tem 23-krat bolj ucinkovit od CO2. Vendar ima krajšo življenjsko dobo, od 10 do 15 let. Dušikov oksid: Dušikov oksid (N2O) se sprošca naravno iz oceanov in deževnih gozdov ter iz bakterij v prsti. Viri, na katere vpliva clovek, vkljucujejo umetna gnojila na bazi dušika, izgorevanje fosilnih goriv in industrijsko proizvodnjo kemikalij z uporabo dušika, kot je denimo cistilo za kanalizacijo. V industrializiranih deželah predstavlja N2O približno 6 odstotkov emisij toplogrednih plinov. Kot CO2 in metan je tudi dušikov oksid toplogredni plin, katerega molekule absorbirajo toploto, ki skuša ubežati v vesolje. N2O je 310-krat bolj ucinkovit pri absorpciji toplote od CO2. Od zacetka industrijske revolucije seje koncentracija dušikovega oksida v ozracju povecala za približno 16 odstotkovin je prispevala 4 do 6 odstotkov k dodatnemu toplogrednem ucinku. Fluorirani toplogredni plini: To so edini toplogredni plini, ki se ne pojavljajo v naravni obliki, razvil jih je namrec clovek za potrebe industrije. Njihov dežel priemisijah toplogrednih plinov v industrijskih državah je približno 1,5-odstoten. Vendar so zelo zmogljivi – toploto lahko zajamejo do 22.000-krat bolj ucinkovito, od CO2 – v ozracju pa lahko ostanejo tisoce let. Fluorirani toplogredni plini vkljucujejo fluoroogljikovodike (HFC), ki jih uporabljamo pri hlajenju in zamrzovanju, vkljucno s klimatskimi napravami; žveplov (VI) fluorid (SF6), ki ga uporabljamo denimo v elektronski industriji; inperfluoroogljiki (PFC), ki se izlocajo med izdelavo aluminija in se jih uporablja tudiv elektronski industriji. Verjetno so najbolj znani od teh plinov klorofluoroogljiki(CFC), ki niso samo fluorirani toplogredni plini, ampak tudi unicujejo plast ozona. Po sprejemu Montrealskega protokola o ozonu škodljivih snoveh se jih že izloca iz uporabe. Emisije toplogrednih plinov v EU leta 2003 Kmetijstvo: 10% Transport: 21% Raba energije brez . transporta: 61% Odpadki: 2% Industrijski procesi: 6% vir >> V Sloveniji se raba transporta znatno povečuje! S tem pa tudi CO2!

Koga zanima, si lahko pogleda pogovorni vecer tukaj: Pogovorni večer: Moja hrana - moja izbira? 1.del Pogovorni večer: Moja hrana - moja izbira? 2.del Pogovorni večer: Moja hrana - moja izbira? 3.del http://www.s12.si/seyretfiles/uploads/thumbnails/user_63/user_63_tt81qbm0l7ir92.jpg Sodelujejo: Anamarija Slabe, Inštitut za trajnostni razvoj, Sanja Lončar, projekt Skupaj za zdravje človeka in narave, dr. Recek Marjeta, vodja sektorja za varnost in zdravstveno ustreznost hrane na Ministrstvu za zdravje, dr. Božidar Žlender, profesor Biotehniške fakultete, oddelek za živilstvo, Marjana Peterman, strokovnjakinja za prehrano iz Zveze potrošnikov Slovenije. Meni je 3 del se posebej dober, ker pojasnjujejo TABU tega ali je ekolosko pridelana hrana res drazaja kot konvencionalno pridelana. Sicer pa so pogovorni veceri Studia 12 redni oz. mesecni in brez vstopnine.

Super je blo. Priporocam. Verjetno bo kmalu spet v slo.

Ocitna ne meniva tako

Smrt. Ce bi se sedaj zavedali smrti, v tem trenutku, ampak cist resno.. tukaj, sedaj, da vemo, da so recimo nasi zadnji trenutki... Hm. takrat bi govorili samo se resnico.

Cist strinjam! Ne vem sicer kolk tehnicno vzame cajta, da se lahko na forum prijavi le tisti, ki je placal letno clanarino, recimo? Ce drugo morda ostane isto, gre torej za en dodan vmesnik!? - tak, ki spusti v forum tistega, ki je vplacal rento 10 EUR. Recimo. Torej pride obstojeci clan free, se hoce prjavt in ne more, ker recimo ni placal. Kakor se ob recimo napacni prijavi pojavi napis, da je geslo in uporabnisko ime napacno oz. nepravilno, bi se tut to, da free ni vplacal rente. Obenem pa, ce je kdo nov, itaq mora najprej nakazat cash, da sploh lahko postane clan. No, te je kr neki programerskega dela. Odvisn, kolk kdo obvlada. Je pa to utecena praksa na kaksnih porno sajtih ipd. In ce pa folk cash za tiste sajte, ki itaq 0 ne dajo, razen golote, ga ima tut za LNF (lunin.net forum).

ob keri uri?

ke pa sploh? v LJ.?

Sej sm sam linke dodal

Mail ni bil ravno vceraj, temvec kaksen mesec nazaj ali vec. Mislim, da je Marsa celo povedala, da v januarju. Sicer pa not the point. Tukaj je recimo 1000 ljudi ali vec. In ce mesecno vsak donira zgolj 1 EUR je to 1000 EUR mesecno. Fajn placa = fajn forum! Simpl.

Jap, jst tut Planikino veckrat kupim.

No, ja "pri meni" "vse" uspeva Imamo 4 velike avokade doma (cca. 1 meter visine), zaenkrat. O sadezih lahk verjetn sanjam, zaenkrat. no, doma imam tudi cca. 2 metra velik evkaliptus drevo, ki raste "k utrgan", vec vode k mu das, vec raste. Pozimi je not, itaq. Sam se bom mogu preselt, ali pa ga oddat, nekje zasadit, ker je ze prevelik. V enem letu je zrastu cca. meter in pol. grem pa jutri na predavanje ekskluzivno predavanje upornega avstrijskega kmeta SEPPA HOLZERJA, na višini 1.100–1.500 m ob povprečni letni temperaturi 4,2 ºC goji breskve, češnje, kivi, marelice, buče, krompir in številne druge vrste sadja in zelenjave. vec >>

Vabimo vas na ekskluzivno predavanje upornega avstrijskega kmeta SEPPA HOLZERJA, ki bo v četrtek, 19. marca 2009, ob 18h v dvorani prenovljenega Kulturnega centra Tržič Sepp Holzer, ki ga je obiskalo že stotine slovenskih vrtičkarjev in kmetov, na višini 1.100––1.500 m ob povprečni letni temperaturi 4,2 ºC goji breskve, češnje, kivi, marelice, buče, krompir in številne druge vrste sadja in zelenjave. Karizmatični "uporni kmet" je ena vodilnih osebnosti na področju alternativnega kmetovanja in pionir permakulture, ki ga občudujejo strokovnjaki in posnemajo tisoči kmetov in kmetovalcev po vsem svetu. Na svoji 46 hektarov veliki kmetiji Krameterhof v salzburškem Lungauu goji najrazličnejše vrste sadja, zelenjave in okrasnih rastlin; sredi zime nabira redkvice in žito prideluje v gozdu. Na kmetiji je uredil 25 kilometrov poti in teras, več kot 70 ribnikov in mlak, zasadil preko 14.000 sadik sadnega drevja, zgradil brunarice in lastno hidroelektrarno. Na predavanju bo ob kratkem filmu prikazal svoja temeljna življenjska načela in načine kmetovanja: kako si je v nemogočih razmerah na kmetiji izboril preživetje s preučevanjem narave, se ukvarjal s poljedelstvom, ribištvom, živinorejo itd. in katere ovire je moral pri tem premagovati. S spretno uporabo ekoloških povezav in krogotokov prepušča naravi, da deluje v njegovo korist, in z najmanjšim vložkom dela brez onesnaževanja okolja dosega največji uspeh. Iz semena, ki ga posadimo v najslabšo zemljo, zrastejo najodpornejše rastline. Njegov način kmetovanja lahko uporabimo pri najrazličnejših okoljskih razmerah, kjer postanejo uničena tla s pomočjo permakulture spet primerna za kmetijsko obdelovanje. »Povsod in vsakdo lahko uspešno obdeluje zemljo, če se drži določenih zakonitosti,« pravi Sepp Holzer, ki je z dolgoletnim opazovanjem, posnemanjem in učenjem naravnih krogotokov razvil enostaven sistem kmetovanja. Uporablja preproste, a iznajdljive metode, s katerimi ustvarja mikroklimo, ki jo rastlina potrebuje. Vabimo kmete, vrtičkarje in vse občane, ki želite koristne nasvete izkušenega kmeta uporabiti na svoji zemlji. Vstop je prost! mag. Borut Sajovic, častni pokrovitelj dogodka Povezave: http://www.krameterhof.at/ http://www.krameterhof.at/index.php?id=videos

Mednarodni dan Astrologije! On March 21st , exactly at the beginning of spring, astrologers celebrate the International Astrology Day. This day was created in 1993 to remind people that Astrology is the oldest symbolic system of western culture still alive.

(20:00) Povzetek okoljske čitalnice Okoljskega centra v okviru predstavitve knjige: Gradnja z lesom - izziv in priložnost za Slovenijo, avtorice dr. Manje Kitek Kuzman s soavtorji. Omizje je vodil prof. dr. Franc Pohleven (univ.dipl.biol.) iz Biotehniške fakultete, univerze v Ljubljani. Zakaj graditi z lesom!? http://cokolada.net/lunin_net/images/blog8_naslovna.jpg

Microsoftovo videnje prihodnosti: Leto 2019 >>

Kako kaj scena s pizzami zdej?

spet neki na avokado shizim vcasih se mi lmalo zamiri, ce kupim notri rjavega, ki ponavadi ni glih okusen. a kdo ve kje, ce morda kje v slo. proizvajajo, gojijo eko-avokade?

EKO »Made in Slovenia« septembrske novice Skupaj za zdravje človeka in narave Na področju semenarstva smo to leto dobili ekološka semena blagovne znamke Amarant. Združujejo domačo ponudbo z uvoženimi eko semeni iz Avstrije. Eko semena je začela ponujati tudi Semenarna Ljubljana. Dobili smo nekaj ponudnikov eko kruha, peciv in testenin. Pekovske eko izdelke so certificirali Engrotuš, Žito, Krejan-Levec, ZRP Promelaj, Pribinovina, Pekarna Grosuplje in Klasje Celje. Eko testenine ponujajo še ekološki center Svit, Mlinotest in Naturatest. Podaljšal se je tudi seznam ponudnikov eko slaščic. Tako imamo zdaj dva domača ponudnika eko čokolade (Čokoladnico d.o.o. in Benedict d.o.o.). Pecivo Hribar s.p. ponuja eko slaščice, potice in torte. Medex se je resno lotil eko programa in že znanim keksom Biobi dodal še sadne kroglice in bonbone brez umetnih barvil, arom in belega sladkorja. Eko sladice iz suhega sadja ponuja tudi Atelje sadja Irenee. Že certificiranim eko ponudnikom sojinega sirčka (Jablana in Fastram) se je letos priključil še Evergreen. Mlekarne so končno našle način, da ekološko mleko tudi ločeno zbirajo in predelujejo. Mlekarna Krepko je certificirala jogurt, kefir, smetano in kislo mleko. Sirarna Čadrg je certificirala Eko sir Tolminc, albuminsko skuto in kisavo, Škofjeloška mlekarna ekološko polno mleko, Biotehniški center Naklo pa mlečne izdelke. Novost je kar nekaj certificiranih ponudnikov ekološko pridelanega mesa in mesnih izdelkov: Celjske mesnine, Mesarija Fekonja, Pohorje Beef. Dobili smo tudi nekaj ponudnikov eko jajc. Eko pridelavo gob šitak ponujata zavod Zarja in Kadunc. Mogota d.o.o. ponuja eko zeliščne čaje. Eko kise že poznamo, novo pa je ekološko bučno olje Tovarne olja Gea. Klanšek d.o.o. je razširil svojo ponudbo eko sokov, tako so zdaj na razpolago jabolčni, hruškov in bananin eko sok. Banane sicer niso z domačega vrta, tako kot ni kokosovo olje, ki ga uvažajo in polnijo pod domačo blagovno znamko COBIO. Drugače ni niti z olivnim oljem in večino drugih surovin, le da tega ne opazimo neposredno in imamo zato vtis, da se domača ponudba razvija lepo. Dejansko pa je iz slovenskih surovin le delček »domače« eko ponudbe. iz zazdravje.net > http://img.siol.net/08/023/633367022002200350_kmetija.jpg TABU: Ali je Ekološka hrana cenejša od neekološko pridelane? Pogovorni večer: Moja hrana - moja izbira? 3. del >>

-- V Sloveniji kupujemo avtomobile s preveč emisijami CO2 >>> Izračunaj svoj CO2 odtis, sodeluj v nagradnem žrebanju >>>