
free
Srebrni član-
Št. objav
16.902 -
Član od
-
Zadnji obisk
-
Zmagovalni dnevi
38
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a free
-
Porny se pomoje posmehuje potrosnistvu
-
Tocno tako. Dobi aragonitno, spicasto obliko (pod mikroskopom, kot bi pogledali vodni kamen na bojlerju). Ta se nato zapici v stene zil, kar pravijo da vodi v kalcinacijo zil. Nato potrebujemo dodatno vec naravnega neobdelanega kalcija, da se to odpravi. V bistvu paradoks: vec ko uzivamo "obdelanega" kalcija, manj ga imamo!
-
Video vabilo na predavanje Moja hrana - moja izbira? >>>
-
Zanimivo. Clanek ki si ga podal govori zelo proti vetrnim elektrarnam. zanimivo pa je tudi zakaj po svetu gradijo vetrne elektrarne, ce torej niso rentabilne? recimo: Na ozemlju v zvezni državi New South Wales naj bi 500 turbin z zmogljivostjo 1000 megavatov proizvajalo elektriko za 400.000 gospodinjstev, so minuli teden v Sydneyju sporočili iz Conergyjeve hčerinske družbe Epuron. S tem bo mogoče po zagotoviti prihranek izpustov ogljikovega dioksida v višini treh milijonov ton. Podjetje se že pogaja s štirimi lastniki zemljišč v bližini Broken Hilla, je dejal prvi mož Epurona Andrew Durran. Zemljišče leži približno 1170 kilometrov severozahodno od Sydneyja in 500 kilometrov severovzhodno od Adelaide. vir >> Torej se lahko vprasamo na kaksne podatke se torej kdo zanasa? Ali so vse vetrne turbine in materiali enaki? Kakor nek izkoristek energije? Kaksna pa je sicersnja poraba energije za proizvodnjo energije? Tukaj je spet ena stran ki govori PROTI vetrnim elektrarnam >> Spet po drugi strani se ravna in nacrtuje drugace: Proizvodnja pri omenjeni zmogljivosti in povprečnem vetru bi lahko letos znašala okoli 100 teravatnih ur, kar bi bilo okoli 3,3 odstotka porabe elektrike v Evropski uniji. Vetrna energija je sedmo leto zapored na drugem mestu po rasti novih proizvodnih zmogljivosti; pred njo so nove proizvodne zmogljivosti na plin, ki so se lani povečale za okoli 8,5 gigavatov. Največ investicij na področju vetrne energije sta tudi lani pritegnili Nemčija in Španija, in sicer polovico investicij v to področje v EU. Vendar pa se investicije povečujejo tudi v drugih državah; tako je bilo npr. leta 2002 le 680 megavatov proizvodnih zmogljivosti instaliranih drugje, kot v državah, ki so vodilne na področju vetrne energije (Nemčija, Španija in Danska), medtem ko je lani ta številka znašala 3,76 gigavatov. vir >>> Se en clanek: Vetrne elektrarne - So res energija prihodnosti? Menda naj bi bilo do leta 2020, 195 milijonov Evropejcev odvisnih od vetrne energije. V naslednjih 15 letih naj bi zgradili še najmanj 60.000 vetrnic. V EU sta samo Malta in Slovenija (še) brez. Prvo mesto že več let zaseda Nemčija (njen delež je kar 43%), sledita ji Španija in Danska. vir >>> Ponovno se lahko vprasamo, ali se EU in drzave motijo, ko govorijo o zmanjsanju izpustov CO2 s pomocjo vertnih elektrarn? Kakor se lahko vprasamo ali bi bilo bolje vlagati denar recim ob nove JE ali vetrne elektrarne, soncne elektrarne, HE elektrarne itn? Morda pa bi v Sloveniji enostavno lahko uporabljali LES >> surovine, ki je je v Sloveniji najvec, ki je obnovljiva in pokriva 60& Slovenije! VSE potrebe po gradnji z lesom bi lahko pokrili izkljucno samo z letnim prirastkom! Verjetno pa tudi kurjenje oz. potrebe po energiji.
-
Clovek lahko prezivi z zelo malo in enolicno prehrano. Od zaloge hranil v organizmu je odvisno kako dolgo. Celo privadimo se lahko na nek minimum, ki nas ohranja pri zivljenju. Nase potrebe po energiji so zelo razlicne. Kadar smo veseli, radostni, v entuzijazmi, energije ne potrebujemo, temvec lahko cutimo celo potrebo po tem, da bi jo dajali. V stresu, nizki energiji ipd, pa se zaloge vitaminov in mineralov znatneje trosijo. Otroci, veseli in radostni ljudje ne potrebujejo veliko hrane. Hrana kot kompenzacija za naso notranjost, visji jaz ali kakorkoli pac to imenujete. Ohraniti nek nivo energije za vsako ceno, je ze skoraj moda sodobnega cloveka. Umirjenostjo ni vec dovolj, potrebujemo adrenalin, gorivo, bencin ki spodbuja nas um in astral v uveljavljanju svoje krozne poti, ki se v vecini giblje okoli samega sebe. V neki globji meditaciji se mnogo ti. zivljenjskih funkcij zminimalizira na minum, tako se trosnja energije lahko drasticno zmanjsa. Poraba energije za gretje telesa, srcni pulz, pretok krvi, linfo, prebavo, poraba energije, ki jo kurijo mozgani, eterske blokade, itn... Tako je tudi o neki doloceni porabi dolocenih mineralov in vitaminov v povprecju posameznika, tezje govoriti zagotovo. Nekomu bosta 2 sojina polpeta za kosilo in 2x enoloncnica iz strocnic tedensko, zadovoljiva mera beljakovin. Tako pa bo nekdo nenasitno hlastal po mesu in mesnih izdelkih vsak dan, ali ceno veckrat dnevno. Verjetno ni prav nic drugace s porabo vitamina B12 kakor drugih vitaminov. Stres, preobremenjenost, depresija, slabovoljnost, razlicna custvena stanja itn.. trosijo vec kakor bi zeleli. Vcasih celo vec kakor bi smeli. Restitve so na dlani. Cas je privilegij, ki je nuja za ohranjanje zdravja! Video vabilo na predavanje "Moja hrana - moja izbira?" >>>
-
A misls arabci? Zakaj? Kriznar pa Drnovsek .. se ti mesa al kaj?
-
mudwayne - not falling
-
hvala direktna povezava je tale: http://66.196.80.202/babelfish/translate_u...005-1%2fb12.htm -- sem pa zadnjic dobil od znanke blazno velik studij o skodljivosti soje, tofuja in vseh produktov iz soje, ki niso fermentirani in to menda celo klinicnih studij, ter temu, kako multinacionalke blazno podpirajo studije o koristnosti.. malo zmeden o tem zdej
-
Milijoni otrok vpleteni v spolno trgovino >> Prostitucija v kremplje zvabila milijone otrok >> Kdo je kriv za Darfur? Gadafi obtožuje Izrael >> grozljivo! :xx!:
-
Ja, kriza pospesuje gledanje na vsak euro, ki ga ljudje potrosijo. No, pri nas se mnogi se vedno "valajo" v denarju. Si kaj ze kupila uspesno na eBayu? Mislim, ce si bial s produktov zadovoljnja in placala manj kakor bi tukaj? Imam znanca, ki je nekaj casa kupoval tam in je imel nekaj dobrih, kakor tudi nekaj slabih izkusenj s kupovanjem.
-
zal res. -- Posledice podnebnih sprememb, pa so vedno vecje: Kitajska: Zaradi ene najhujših suš je ogroženih več milijonov ljudi in živali Peking - Dele Kitajske je prizadela najhujša suša v zadnjega pol stoletja, poročajo kitajski mediji, ki opozarjajo, da je zaradi pričakovano slabe žetve ogroženih na milijone ljudi. Kitajski predsednik Hu Jintao je zato že pozval k pomoči najbolj prizadetim območjem. http://www.dnevnik.si/uploads/image_cache/3b54a8e36244c7e7b539ac3b5583607b.jpeg Prizadetih naj bi bilo najmanj 3,7 milijona ljudi in skoraj dva milijona glav živine, največ v provinci Henan, kjer ni deževalo že 105 dni, kar je največ po letu 1951. (Foto: Reuters) VIR >>
-
Zakon o gensko spremenjenih rastlinah gre končno naprej >> Boris Fras: Ekološki kmetje si težko zgradimo ugled Včeraj se je zaradi predloga zakona o GSR sestala tudi delovna skupina, ki ga je pripravila. Boris Fras, predsednik Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, nam je po sestanku dejal: "Zdaj lažje diham, saj so se vsi navzoči strinjali, da odškodnine ostanejo v zakonu. Pozitivno je tudi to, da ekološki kmet v primeru nenamernega onesnaženja svojih pridelkov z GSR ne bi izgubil statusa ekološki." Po Frasovih besedah bi morali ti kmetje ob ekonomski škodi tekočega leta dobiti povrnjeno tudi škodo, ki jo utrpijo zaradi omajanega zaupanja potrošnika. "Osebno blagovno znamko gradimo več let, saj moramo pet let prodajati na tržnici, da nas ljudje prepoznajo, da si ustvarimo ugled in tržni položaj. Zdaj moramo pripraviti predloge, kako to ovrednotiti, da bo pravno zdržalo," napoveduje Fras. To, da bo šel zakon že v ponedeljek v koalicijsko usklajevanje, pa se mu zdi ogromen napredek. vir >>>
-
Fajn. Sicer vsega nisem razumel, ker nekih angl. besed ne poznam, ampak okvirno sem steku kolkr sm razumu, meni bistveno je, da je itaq najbolj uzivat zelenjavo iz domacega vrta! Problem nastane, ce ga nimas in si odvisen od trgovin, se posebej, ce v okolici ni ekoloske ponudbe. Ob clanku se nehote spomnim mojga fotra, ki uziva zelenjavo iz njegovega vrta veckrat kar brez pranja. Od kje pa je tekst, vir? Sprasujem zato, ker v povprecju je se vedno razlika med hrano iz recimo USA ali slovensko. Zato bi bilo dobro vedet na katere raziskave (ki so potekale kje) se nanasa besedilo tistega, ki je clanek spisal.
-
A si razburjen in se deres morda nisi prebral drobnega texta v prvi vrstici: "Ena od teorij" Ne vem, kej si ti videl, da sem karkoli trdil!? Ce clovek nekaj napise se ni receno da ima prav taksno tudi osebno stalisce, kajne. Namrec lahko se sprasuje, razmislja, pise o tem kaj so povedali drugi, zeli razpravljati o doloceni teoriji kot iztocnici, itn. Ocitno ti to ni razumljivo. Tvoje locevanje ljudi na pametne, neumne, butce in ne vem kaj se, kaze le na tvojo notranjo locenost. Verjetno ti ni lahko ziveti s takimi obcutki in razmisljanjem. Predvsem, ker si sam do sebe pretirano strog, obenem pa zelo premalo odgovoren in zavesten tvojega pocetja. Sicer pa govoris meni, ki sem ze 20 let vegi! Brez da bi prebral kaj vse sem ze pisal v tej temi. Zelo modro! Tu smo, da se o zadevah pogovarjamo, se naucimo kaj novega, razmisljamo, si delimo.. ne pa sodimo celo na podlagi besed, da je kdorkoli neumen, butast, da rajsi ne omenjam vseh drugih izrazov, ki si jih uporabljal; ter kaksen clovek je kdo. Cinicnost, nespostovanje, zalitve, lastna furstriranost, samopomembnost in se kaj. Sam astral te je, veliko reagiranja in custvenih odzivov in verjetno zelo malo prizemljenosti. Predvsem pa velik manjko kultiviranja lastne energije, zato je s teboj debata itaq nemogoca. Cakam kdaj se bos razpocil tukaj in se bos razmazal po mojem ekranu Pa veselo dretje se naprej!
-
Ekomatika 7: Les - najboljše gradivo. Pomen lesa za zmanjšanje rabe energije (20:00) Ali je biomasa primerna za kurjavo? Kakšne so trajnostne rešitve za bolj načrtno porabo energije? Kako prestruktuirati gospodarstvo iz energijsko potratnih tehnologij in katere so trajnostne rešitve tehnologij z nizkimi emisijami ogljika? Kakšna hiša je energetsko najbolj varčna? Ali bi Slovenija lahko celotno gradnjo pokrila samo iz slovenskih gozdov? Ali so sredstva za leseno hišo večja, kakor sredstva za klasično hišo? Pogovor s prof. dr. Francom Pohlevnom iz Biotehniške fakultete, univerze v Ljubljani in Matejo Leskovar, gradbeno biologinjo. http://cokolada.net/lunin_net/images/blog7_naslovna.jpg
-
http://www2.arnes.si/~sspamiho/sola/informatika_gim/Ogledalo.jpg
-
Super. Me veseli, da tako razmisljas. Zal statistike kazejo, da razlicni bolj brani casopisi ne potrebujejo oglasevati rubriuke crna kronika, ker je ze sama po sebi najbolj brana rubrika. S svojim vzgledom lahko dajemo pobude za to, da ljudje vidijo zeljo po drugacnem. Obenem pa tudi zelimo objektivnost. Vedeti kaj se "zares" dogaja. ce recimo Al Gore naredil filma Neprijetna resnica ki je obsel ves svet, bi marsikdo se vedno zivel v iluziji tega, kako ni potrebno spremeniti svojega nacina zivljenja. Verjetno se domalane vsi ucimo primerne distance in tega koliksna je nasa osebna mera potrebne odprtosti do nekih informacij.
-
Da. morda so res rekli. Pa se mnogo pred njimi jih je ze to govorilo in jih bo povedalo, ponavljalo! Kakor si sam veckrat morda bral eno knjigo, si verjetno takrat tudi vedel zakaj jo beres drugic, tretjic... zakaj si gledal nek film, drugic tretjic, poslusal prijatelja, drugic tretjic, stotic, sam sebi govoril in si pojasnjeval petdesetic. Kolikokrat smo poslusali nauke, mislili da jih razumemo. Zivljenje pa nam je kaj kmalu pokazalo kako zelo malo dejansko vemo. Kljub temu se vedno potrebujemo, iscemo, se poglabljamo, raziskujemo, slisimo, tisto kar drugi povedo, ucijo, ali pa le razlagajo samemu sebi. In vemo da vcasih nekateri imajo prav! Ucitelji so in bodo. Vzrokov zato je veliko. Mnogo tudi takih, o katerih se nama niti sanja ne. Kaj sem se zadnjic ucil od nekega otroka in odraslega: Ena od najbolj fascinantnih okoliscin razvoja cloveka je, da takrat ko najmanj ve, govori in misli da je modrec! "As for me, all I know is that I know nothing." - Socrates No, ko je ravno prilika nanesla; moenim, da si ravno ti tukaj, ki neke zadeve mal bolj vidis, si dumel. Te je fajn brat kdaj.
-
Sem se danes pogovarjal s frendom o teh zadevah.. pa pravi ,da ej potrebno te inonizatorje izklapljat! Torej, da niso venomer prizgani, temvec le kadar smo v prostoru. Obenem pa se tudi odpirat ne sme kaj dosti okna, ker potem se spet razmerje porusi. Moje mnenje je, da so inonizatorji sicer fajn, dosti bolje pa je, ce gre clovek veckrat na dan na sprehod, krajsi ali daljsi potep, po moznosti v naravo. Tudi prakticno in ne samo teoreticno CSeveda pa, ce je clovekovo delo precej vezano v notranje prostore, racunalnik ali vec racunalnikov, pa je morda dobro razmisliti o nakupu cistilna, vlazilca, ionizatorja ali sploh nekaj kar izboljsuje zrak. Vcasih so to lahko morda tudi dolocene rastline in ne nujno nek aparat. Klima naprave ne zagovarjam, ker so prevek potrosnik energije. Tako tudi odpiranje oken pozimi ni ravno dobrodoslo, vsaj preveckrat ne. Sploh pa je potreba po ionizatorjih le posledica nezdravih stavb in prostorov! V kolikor bi ziveli v naravnih, zdravih hisah ali stavbah, recimo iz lesa, slame, gline; ali vsaj nekih pasivnih hisah, ki imajo primerne sisteme prezracevanja, ionizatorejv pomoje ne bi potrebovali. Neke alternativne a morda nezadovoljive resitve so tudi v razlicnih sveckah oziroma etericnih oljih, posodici z vodo na radiatorju s kapljico etericnega olja ipd.
-
Denar se pač še vedno trudi biti sveta vladar in mu je človeško zdravje prej ovira kot pa kaj drugega – kar je še najbolj očitno v primeru multinacionalk. Zgodbo (žal resnično) o eni izmed njih si lahko ogledate v nedeljo, 1. marca, ob 23. uri, na TVS 1. Naslov je več kot zgovoren: Svet kot ga razume Monsanto V tem svetu je zares vse dovoljeno, tudi to da GSO izdelke testirajo na otrocih >>>
-
http://bilgalleri.dk/html/vid_vis.asp?VideoID=22034
-
Kak fajn, k zivis ob, v naravi!
-
No, to kar si napisala spodaj je zelo crno-belo povedano: Eni so CB, drugi pa Sivi. Vsi gledamo dolocene okoliscine crno-belo. Nekateri bolj ene, drugi bolj druge itn... Ravno zato se pogovarjamo, da ne bomo tolk "zarukani!" po svetu hodili ane. Na forumih je veckrat pac tako, da smo vsi "najbolj" pametni. Ne splaca se prevec sikirat zato.