Pujsita

Moj prispevek semle notri bi pa bil, da sem bila 7 let amaterska igralka, upam da bo pokora humana....

Marsa, na uno tvojo zgodbico, to je tvoja zelo zelo lepa gesta in ljudi, ki svoje napake priznajo resnično cenim

Sem malo pokrskala po zaprašenih kotičkih in našla tole zanimivo temo. Jaz osebno sem bolj konservativne sorte, ko sem sem samo z enim, ker spolnost povezujem s predano ljubeznijo in to sem v vsakem trenutku zmožna čutiti samo do 1 osebe naenkrat. Me pa ne motijo nobene variante - varanja, razne izmenjave partnerjev,....vse dokler vsi udeleženi vedo, za kaj gre in se s katerokoli varianto strinjajo. Kar se tiče pa otrok, se mi pa zdi, da je to velika odgovornost vsakogar, ki jih ima, da mu v bistvu pripravi popotnico za življenje in naj bi otroku nudil neko varnost, stabilnost in zatočišče v vseh razmerah in ne vem, koliko bi tak malce nenavaden način partnerstva nudil take možnosti. Mislim, da ima vsak pravico delati kar želi in biti s komer želi, da pa imajo vsi otroci pravico do sreče in ker je sami v rosni mladosti ne znajo poiskati smo mi odgovorni zanje in jim jo mi nuditi.

Mmmm, jaz sem si pa čisto spontani izbrala ime, ni mi bilo že od nekdaj všeč, niti nikogar s tem imenom ne poznam (razen sebe honorarno), očitno je bila moja intuicija na delu, je pa slikica iz moje osebne zgodovine - nepogrešljiva, I love it...

POnoči je bilo prav prijetno, ko je bila po vsej tej vročini in sopari nevihta. Že popoldan je vse kazalo na to,da se bo nekaj takega zgodilo, lastovke so precej nizko letale in mrčes je bil nadležen. Na ne nebu je bilo pa vse sivo in sploh ni bilo videti, da bi se oblaki kaj dosti premikali (obožujem ležanje na travi in buljenje v nebo z vrečo bolh ob meni). No pa se je zgodila nevihta čez noč, poskrbela za naravo in očistila zrak.

To drži, ja, zato jaz vedno raje hodim po cvetočih travnikih, plevelnih se pa smeje izogibam.

Jaz sem tudi mnenja, da je vsak dan z enim razlogom najlepši dan, mogoče so se mi nekajkrat zgodili posebni dnevi iz različnih razlogov .

Jaz vedno ravnam v skladu s svojim prepričanjem, ker sem bolj tolerantne sorte pač sprejemam zadeve kakršne so. Tudi ti imaš pravico ravnati kakor se tebi v tistem trenutku zdi prav. Bolje je, če zmoreš pozitivno gledati na zadeve. Mislim,da s kričanjem na jeznega človeka ne prideš kaj prida naprej, da ga prej še bolj razkuriš. Jaz v takem primeru z normalno formuliranimi stavki izrazim, kaj mislim. Vkolikor se človek še naprej jezi, naj pač sam opravi s svojo jezo. Jaz absosmrkno ne nameravam imeti pokvarjenega dneva zaradi nikogar. V primeru da pa odreagiraš z jezo, nestrpnostjo in agresijo, pa vedno sledijo določene zadeve, ki bodo bremenile tebe, torej boš morala urejati zadeve pri sebi.

Danes je Mali petek , treba je počasi izpreči in se pripraviti na vikend, kar seveda tudi počnem. Ko se z metlo pripeljem domov, bom vzela svojo vrečo bolh in jo bova mahnila na sprehod (moj najljubši del dneva, najljubši del noči je seveda drugo poglavje). POtem pa moji dobri buklici mal požvečiti pa, bo noč tu... Aja, tole je nekako futuristični dnevnik .

Uh, jaz drugače gledam na te zadeve. Jaz nikogar nikoli ne žalim, ker ima vsak pravico do sebe. Če nekdo žali mene, ima potem to bitje nek problem v sebi, če ne drugega nesprejemanje ljudi. Zakaj bi se z nekom pregovarjala, če ne bi bilo nikakršnega efekta ? Z jezo naj opravi sam (nikogar nisem še srečala, ki bi bil srečen in bi žalil druge) .

Ne ne ni to nate letelo, mislila sem bolj teoretično, da lahko tudi na tak način reagira človek, če želi sprejemati partnerja in sebe takšna kot sta. Jaz sem bila prava pijavka, veš, sicer sem res od nekdaj za partnerja vse naredila, ampak potem sem pa zahtevala plačilo. Ogromno vsega, sicer sem bila nesrečna in potem sem pač enkrat ugotovila, da če nekomu nekaj podariš (karkoli - tudi čustva ), da zares podariš, če daš - torej nič ne pričakuješ v zameno, sicer pa si v neki vrsti trgovine - če pričakuješ določene reakcije. naučila sem se zares sprejemati druge ljudi in se ne obremenjevati s povračili. Naredim stvari, ki jih zaradi sebe, kaj pa obdarovanec naredi z darili, je pa njegova stvar. Jaz sem imela na tej temi ogromno za postoriti, bila sem full čez limit, pa se te zadeve da naučiti drugače gledati in prav paše, ko se enkrat osvobodiš teh nesmiselnih strahov in bolečin. Upam, da ne streljaš s svojim lokom svinjic ?

Tako nekako, ja , sicer se ti pa lahko slaba volja in nezadovoljstvo vlečeta kot jara Annaconda . Tudi meni so letos v eni zadevi izginila tla izpod parkljev in sem bila nekaj dni kot mesečnica - odsotna, slabe volje, ravno do Kosova .... Pa sem si eno jutro rekla, Janja, zdaj je pa dosti smiljenja sami sebi, uničila si si že par dni z nerazpoloženostjo, a misliš še naprej metat dneve stran? No in sem priklicala spet smeh na rilček in radost do življenja in moj svinjaček je postal spet tako prijazen in prijeten kot vedno.

Jaz obožujem Piko Nogavičko. Tako pozitivna in zabavna zgodbica je, čisto v vsaki zadevi se znajde in naredi zase najboljše - pomiva tla s sirkovimi krtačami na nogah, valja testo na tleh,... Isto zgodbico bi lahko napisali tudi kot Sirota Pika, kajti bila je brez staršev, imela samo 2 prijatelja, bila prikrajšana za marsikaj - če bi ona to hotela tako videti, je pa življenje vzela kot izziv in kot niz lepih in prijetnih trenutkov in tako sposobnost nosimo vsi v sebi, samo če si jo dovolimo priklicati

Ja tele zadeve v praksi se znajo pokazati kot zelo sumljive in meja je zelo zelo tanka. PO tehle tekstih bi si človek mogoče mislil, da pač poskusiš z nekom biti, pa če ne gre, pač adijo, life goes on. Jaz precej drugače funkcioniram. Svinjice smo zelo zvesta in predana bitja - svinjak redko menjamo . Jaz če z nekom sem v vezi, dam vse od sebe zaradi sebe, kajti ne maram polovičnih zadev - nekaj samo na pol narediti. Niti nočem vzdihovati in stokati in biti razočarana nad nečem, za kar se ne bi potrudila. Če pa bi bil moj mož kljub vsemu nezadovoljen z zakonom, potem tudi to ne bi bilo to - niti meni ne bi bilo všeč (če je nekomu vseeno za odnos) in potem bi bilo res bolje za oba, da bi se razšla. Ker sem klju vsemu malo egoistična, bi me vsekakor to bolelo in bi si v trenutkih največje krize pač govorila, da je bilo to potrebno zaradi obeh. Saj nesrečen je vsak samo dokler si to dovoli, to vse so samo stvari odločitve...

Ja, to je bila ena mojih največjih zmot. Nudila sem tisto, kar sem želela dobiti jaz, reakcije sem si razlagala po svoji glavi, pa se je velikokrat pokazalo za zmotno. V eni knjigci sem prebrala nek preprost nasvet, ob katerem sem se od srca nasmejala - Kupi tako darilo, kot bi si ga želel obdarjenec, ne takšnega kot si želiš ti. Zato je za nekoga uporabna darila v bistvu težko kupiti, kajti težko veliko ljudi tako zelo v detajle poznaš, da bi vedel česa si v danem trenutku najbolj želijo.

Ni tako težko, če se tako naravnaš. Imela sem že dosti zelo dobrih prijateljev in prijateljic v življenju, v tistem trenutku so bili moji najboljši, pa smo potem šli vsak po svoji poti življenja in nimamo več stikov, občasno sem razmišljala, zakaj je tako... Pa sem prišla do spoznanja, da smo enostavno izpolnili poslanstvo v naših življenjih do tega trenutka, če si bomo še kdaj potrebni (uh, me kar skrbi kako bo kakšna moška pamet razumela tole), bomo že vstopili spet nazaj v življenje. Vesela sem, da smo preživeli skupne trenutke in skupaj uganjali norčije, zdaj pa imamo pač drugačne potrebe. Prav tako je s partnerji. Tudi jaz sem imela prej eno daljšo, prijetno zvezo, za katero sem hvaležna, da se mi je zgodila, nisem pa nikoli obžalovala, da se je zaključila, kajti zdaj si npr. ne predstavljam življenja s tistim partnerjem, ker ne vem, kaj bi si lahko dajala, takrat pa sem od njega dobila točno tisto, kar sem takrat potrebovala in upam, da on tudi od mene. Z možem zdaj sem srečna, ogromno sem se ob njem vsega naučila in ga spoštujem in ljubim, zato, ker je tak kot je, če bi pa prišla do take točke, ko bi kdo od naju želel po svoje, bi pač sprejela za dobro - verjetno bi to obadva potrebovala, ker bi naju čakalo nekaj dosti lepšega, pač na drug način. Si tega v tem momentu sicer ne predstavljam pa tudi si ne želim, da se razideva, vendar nisem več obremenjena s tem, da je treba biti z nekom celo življenje in da ti je namenjena točno samo ena oseba. Lahko sicer je tako, lahko pa tudi ne. Jaz ljubim iz vsega srca ali pa raje nisem z nikomer, če je pa Time to say goodbye, pa pač je, v dobro obeh. Uh, nisem si mislila, da bom kdaj takole mislila...

Hi hi, jaz tudi...

Janja - to je pa res, sem postekala in hvala ti za to - tedaj res nisem imela casa, sem se pa 'psiholosko' pripravljala, da ti odgovorim, kolikor se le da jasno, ker cisto na hitrico, pa sem videla, da si zbrisala vprasanje... pa postekala, da najbrz iz tega razloga... Imam dober spomin, pa sem to iskala v 'Dnevniku' - kjer potem ni nic vec bilo... Slo pa je za Leve - organizatorje, ki te je zacudilo, kako to, da sem rekla, da je to prej izjema kot pravilo - mislim da Tamari - ali nekaj takega je bilo... Ves kako je s tem... Levu pripisejo, da je dober organizator, ne ker bi dejansko bil tako organiziran, pac pa zato, ker je karizmaticen, ima voditeljske sposobnosti, ljudje so mu pripravljeni slediti, preprica, ima veliko moc vplivanja na druge, pa je to zato... Devica, ki ima npr. veliko boljse organizacijske sposobnosti, pa ni rojen vodja, pa potem tudi ne tako dober organizator... A sploh stekas? Ja stekam, kaj je tvoje sporočilo, ampak če gledam sebe in svojega moža (pri nas doma je levji brlog), bi rekla, da verjetno res imava voditeljske sposobnosti (malo prakticiram v službi - znam na human način zainteresirat, da se določene zadeve izvede - ne z grožnjami), pa tudi samadva imava organiziran način početja stvari. Moj prejšnji partner je namreč vodnar in pri njem me je najbolj motila kaotičnost - lotil se je stvari in zanjo 3x preveč časa porabil, ker je pozabljal.... Ah po mojem, da tole tudi izhaja iz levje lastnosti, Lev - ker se cenim,.... Uh, spomin imaš pa res odličen....

Se trudimo, ja, pa beremo misli in želje iz srčka in oči. Najlepše se mi zdi, če izpolnim ali mi je izpolnjena velika, a neizrečena želja... .

Vsak dan je moj !!!!

Tudi jaz bolj padam na dejanja kot besede.... Tiste očarljive malenkosti in pozornosti pričarajo tako lepe občutke...

Tudi jaz ne vem, kako je prej izgledal tale forum, mi je pa zelo všeč, ker gre za neko kulturno izmenjavo mnenj in stališč - ne za udrihanje ali pljuvanje nekoga, ker pač nekaj o nečem misli. Poleg tega pa je dosti humora, ki predstavlja tudi meni pomemben del življenja. Saj se resno lotim zadev, za katere se odločim, vendar skušam v vsaki situaciji najti kaj pozitivnega in duhovitega in nobena težava ni tako strašna, če se ti uspe ob njej nasmejati. Meni je skratka forum všeč, kar se pa tiče astrologije, pa tam nimam česa dodati, ker razen svojega znamenja in osnovnih karakteristik nimam pojma o tej temi, ne želim pa nekoga nadlegovati z miljon vprašanji. Meni ste vsi, vsak na svoj način polepšali dneve z vašimi komentarji...

Sprejeti ljudi takšne kakršne so, verjeti, da v vsakem trenutku reagirajo najbolje kot so takrat zmožni, pa se ranice niti ne pojavijo, poleg tega pa vedeti, da vsaka situacoja prinaša tebi nekaj, kar v tistem trenutku rabiš. Jaz sem lani zacelila 7 let staro globoko rano - razočaranje in žalost, recepta ne vem, razen to, da sem prebrala knjigo Življenje je tvoje in v enem trenutku - brez kakšnih afirmacij in molitev, je strašno težko breme padlo z mene in z osebo, katere dejanje sem jaz spremenila v globoko rano sem ponovno navezala stike...

Jaz pa mislim, da starši pomagajo spakirati svojim otrokom popotnico - tako ali drugačno, zato je ta odnos zelo pomemben. x!x

Moja ta glavna knjiga je pa Pi_ka Nogavička, vsake toliko časa jo spet preberem