Iknee

A tko se bodo zmenili, da Rusija dobi Krim, Evropa pa Ukrajino? (resno sprašujem, ker ne sledim novicam, nimam niti TV niti cajta, pa še soseda mi nič več ne pove, ker je tud nehala gledat TV in samo še ptiče posluša http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif )

Cipci, mejle za vsak slučaj shrani, ker so dokazno gradivo za t.i. mobing, kot se nadlegovanju in maltretiranju po novem reče. Je pa običajno tako, da pravi pacienti le neznansko težijo, kaj dlje od tega pa ne grejo, v bistvu za svoje notranje ravnotežje rabijo zunanjega sovražnika in konflikt, zato rabijo tvoj odziv. Če mu odziva ne daš, kar pomeni, da se s tem sploh ne ukvarjaš, ignoriraš popolnoma, se bodo slej ko prej izčrpali in ti dali mir. Če se tip res hoče ukvarjat s tem in ne le sproščat svojih notranjih napetosti, potem lahko najbrž po njegovem domnevne nepravilnosti tudi prijavi. In tožilstvo lahko njegovo prijavo kot neutemeljeno tudi zavrže brez obravnave in se zadeva na tej točki ustavi (najbolj verjeten scenarij v primerih, ko gre očitno za teženje nekoga), verjemi, tožilstva imajo z drugimi zadevami polne roke dela. Tako da se jaz ne bi preveč vznemirjala, pa če je dedec še tako zoprn. Vzemi to kot njegov problem in ga čist ignoriraj. Lahko, da bo na začetku stopnjeval, ker taki ignorance ne prenašajo, ampak sčasoma bo zagotovo odnehal, če ne bo dobil nazaj tvoje energije. Zapomni si, da se vsak akumulator enkrat sprazni, če ga ne filaš z energijo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smesko.gif PS. Imela pred par leti en podoben primer (še celo priženjen sorodnik je ta pacient), nekaj časa sem se celo ukvarjala z njim (tudi jaz naivna na tri šihte), se poskušala pogovorit, pojasnit, gledala pri sebi, če sem mogoče res kaj naredila narobe, pa je šlo samo ful na slabše, dobivala absurdne grozilne mejle, ga končno spregledala in ga dala na ignor, se mu je pa čist odpeljalo, na koncu je uresničil grožnjo in naredil celo prijavo, ampak so se samo smejali in vse skupaj zavrgli brez obravnave. Potem se je izčrpal in odnehal. (in šel delat zdrahe drugam, pa pijuckat je začel, ker zdaj očitno rabi že tud alko, da lahko prenaša samega sebe). Vmes sem se posvetovala s policisti in pravnico, kaj je za narest v takem primeru in so mi svetovali za začetek popolno ignoriranje, če bi prišlo do tega, da bi mi začel delat kakršnokoli resnejšo škodo, pa prijava z dokazili (SMS in mejli so dokazno gradivo).

Problem ni v tem, da ne bi smeli povedat, kaj si mislimo, problem je v tem, da ljudje v glavnem zelo slabo ločujemo mnenje od dejstev. Recimo: ena ženska se ti zdi grda, ampak ji ne boš rekel "zdiš se mi grda" ampak ji boš rekel "grda SI". Zamenjaš svoje mnenje z dejstvom. Evo, pa imamo problem. Kaj je tukaj iskrenost? Izjava "grda si"? Ampak ta ženska lahko potem popolnoma iskreno pove svoje mnenje: "Ti si popoln tepec, ker si domišljaš, da je tvoje mnenje že dejstvo o meni." Lahko ga tudi iskreno na gobec, ker iskreno čuti, da ji je s svojo iskrenostjo prekoračil meje - mnenje je namreč predstavil kot dejstvo o njej. In on je kajpak iskreno prepričan, da ima pravico do iskrenosti in jo nazaj - evo, pa imamo en iskren pretep v imenu iskrenosti. Pri čemer je tako njena grdota kot njegova neumnost samo mnenje nekoga v nekih okoliščinah in ne absolutna resnica. Če ljudje vedo, da nimajo ekskluzive na resnico in znajo ločevat mnenje od dejstev pri sebi in drugih, potem je že dosti lažje izrazit kar imaš za izrazit, pa tudi nisi užaljen, če nekdo drug izrazi kaj svojega - ker veš, da to nisi ti ali absolutna resnica, ampak pač le mnenje od nekoga. (silencio.press) Veliko preveč subjektivni? A ti res verjameš v objektivnost? Še barvnih odtenkov v očeh ne zaznavamo enako, kaj šele procesiranje barv možganih, da o bolj zapletenih zaznavah in njih interpretacijah ni da bi govoril. Objektivnost je samo ošabnost ega, nič drugega.

Okol te ikrenosti oz. neiskrenosti je lahko cela štala. Sploh pri tistih, ki prisegajo nanjo in paradirajo s tem in drugim kar naprej očitajo neiskrenost. Ti namreč sploh še niso prišli do izhodiščne točke na poti do večje iskrenosti - točke, ko si človek prizna, da pri sebi pozna le vrh ledene gore. Vsak je tolk iskren, kolikor se v tistem trenutku pozna in zmore izrazit. Zato je očitat drugim neiskrenost čist mim. Človeku, ki nekaj nezavedno zanika, tudi ne boš čisto nič pomagal, če mu očitaš neiskrenost (do samega seba al pa še do drugih zraven). Pomagaš mu lahko tako, da ga spodbujaš k izražanju avtentičnih čustev, misli ... ponavadi še najbolj pomaga tako, da preprosto ustvariš ozračje zaupanja in sprejemanja, brez velikih besed, pridig in očitkov. Tisti, ki drugim očita neiskrenost, bi moral najprej pogledat vase, ker očitno ne šteka glih, v čem je težava. Nekaj drugega so zavestne laži in načrtne manipulacije - te pač razkrinkaš in postaviš jasne meje temu početju - pa tud tle ni treba očitat in pridigat o iskrenosti, zguba energije.

Pa ni. Ker biti moški ali biti ženska ni samo biološko, ampak tud kulturno, socialno in zgodovinsko pogojeno. Živimo v cajtih hitrih sprememb, in tud ne tem področju vlada precejšnja zmešnjava.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/laugh.png Drama king. Sweet emotional energy http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yuma.gif

jbg, amalija, lajf JE teater. Uni gumpci Stari Grki so to že vedel ...

Šamano, dej mi ti enkrat povej, zakaj MORAŠ bit tko zoprn, a? A lahko izbereš, da ne bi bil? (in zakaj ne?) Sicer meni niti nisi, veš, ker jaz lahko izberem, da mi nisi zoprn, ampak opažam pa, da si ne moreš kaj, da ne bi prav iskal "ta skelečih" gumbov pr ljudeh.

Jaz si pa sploh ne predstavljam, da bi še kdaj živela v mestu, kar stisne me, če samo pomislim na to. V mestu sem napol mrtva. Enostavno rabim čutit zemljo, vodo, vonj po naravi, drevesa, živali ... in živet sredi vsega tega, se zbujat v to in v tem zaspat ... ni mi zadosti, da bi se popoldne odpeljala s kolesom v naravo, potem pa vračala v asfalt in beton in hrup prometa... In mi je čist fajn na cajte v Lj na kakšno kulturno reč, potem se pa odpeljem domov in sem presrečna, ko zagledam dom v gozdu, en tak občutek miru, lepote in radosti, ki ga ne morem doživeti v nobenem mestu. Vaško folkloro pač sprejemam, konec koncev sem jaz tukaj prišlek, mi je pa fajn, da sem tolk odmaknjena od vasi, da se mi s tem niti ni treba kej dosti ukvarjat.

Po balkansko, sej smo valda na Balkanu ne v Arizoni. Torej tkole to gre: grem na hrib nad hišo, zaokrožim dlani in zajamem sapo in iz dna grla "Đe s Mujoooooooo o!" In poslušam pa slišim: "Ovdje Fatoooooo, mojaaaaa!

Res je. In res je tudi, da je kurjenje (brez dima tam, kjer naj ga ne bi blo), definitivno žensko opravilo. Stvar upoštevanja detajlov (to descem ponavad ne gre) potrpežljivosti, pa poslušanja drv, peči, raufnka in vremena ... in potem zakuriš brez dima tud z od dežja mokrimi poleni, pa če veter vleče z brega ... skratka, ni da ni. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/medal.gif Mojim mulcem sicer brez problema uspe narest ogenj na ful en-dva-tri (pa še ponosni so, kako da znajo oni dobr kurt!), dnevna pa cela v dimu, kavč smrdi ko pri ciganih (je rekla moja mama). http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/Whatever_anim.gif Tko da sem obupala in kurjenje pri nas rajš prevzela jaz kot ekskluzivno žensko opravilo in bom poskušala to hudo žensko modrost prenest na hčerko. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif

amazing strong hopeful do unreal - bluzenja po domač - sploh nism pršla, sm uspela prej nabrat ta dobre, hehe http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png mako je pa od skillful vzel samo kill http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Če dovolte pobje, en babji medklic: A ma čist nč vas ne zastopm!http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/opica.gif Ampak najbrž niti ni mišljeno, da bi vas kera kej zastopla. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ph34r.pngPetelinji boji, al kaj? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_blackeye.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/chris.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Zato imamo tudi druge pristope. Eni se s tabletami ne zrihtajo, pomaga jim drugačen pristop, eni pa se odločijo za antidepresive in je to zanje v tistem obdobju optimalno ... (moder tekst v citatu je originalen in ta del sem lajkala, ostalo je pa Aboyanasanna dodala kasneje)

Kljub temu, da sta pršut in gibanica najboljša na svetu, gremo rajš na pico in tiramisu, v štacunah pa kupujemo italijanski in nizozemski GSO džank futer. In če ima kdo (bognedaj) kako dobro zamisel - lop po njem, še preden jo utegne zares začet realizirat. Globok v kosteh imamo strah pred tem, da bi utegnili izstopat po kvaliteti - ker take se v teh krajih že stoletja meče na grmado al pa pred cev. Sej veste tisto mantro: "Najboljši so padli!" Boljš je, če se kar sami ves čas mal teptamo, kot da bi nas opazil nekdo drug in nas "malo jače"... Če greš mal po svetu, vidiš zelo podobno sceno tud pri drugih ljudstvih, ki so imel to smolo, da so jih močnejši parkrat namlatili. S tem strahom se bo treba nekak spoprijet na kolektivni in individualni ravni. Pa ne me vprašat za instant recept...sam mal pametujem (mazzini.press)

Drži. Težava uradne medicine je pogosto ravno v tem, da zdravi bolezen, ne človeka.

Will Hall, avtor intervjuja R. Kozmos. V Lj. prišel na seminar v organizaciji Zavoda Moja pot in s sodelovanjem Fakultete za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda. (prebrala v Delovi Sobotni, kaj več ne vem)

Sej ni kaj sprejet al pa ne sprejet, tko pač je. Če čutiš potrebo po tem, da moraš stokrat ponovit, da nekaj ni (al pa je) zate, potem imaš v zvezi s tem en problem sam s sabo, ker če ga nimaš, je za komunikacijo med ljudmi dovolj, da poveš enkrat in se posvetiš drugim stvarem. Samo to sem hotela povedat Nimam pa nobenih težav s tem, da kdo to pripoveduje še in še, če čuti to potrebo, saj mi ni treba poslušat.(čeprav mi je to pregovarjanje dolgočasno in bi raje kak drugačen pogovor, ampak, ajde, sprejemam, da ne more bit vedno glih po moje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif). In se tudi nimam namena kaj več od tega tukaj zapletat v debato ali je bog ali ga ni in kaj hoče oz. noče od nas.

V včerajšnji Sobotni intervju s psihoterapevtom, ki je šel sam skozi psihozo in depresijo. Pogled z obeh koncev hkrati plus nekonvencionalen um - zelo zanimivo, pojasni marsikaj.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

jaz bi rekla, da v bistvu drži oboje - privlači nas to, kar je v nas, samo da imamo to umaknjeno v senco. Vsebina sence ima izredno privlačno moč, ker je tam napetost, ki se mora sprostit (ko strela na strelovod). Žrtve privlačijo nasilneži, ker je v žrtvi konstantna napetost zaradi neizražanja in pomanjkanja asertivnosti, ki se zelo zlahka sprošča skozi nasilje, zato žrtve dejansko nezavedno pritiskajo točno na tiste gumbe, na katere nasilnik nasilno odreagira. Tisti, ki neprestano letajo okol dohtarjev zanikajo svojo lastno moč ozdravljenja, dohtarji pa pogosto zanikajo svoje nemoči in šibkosti in imajo zato potrebo po ukvarjanju z boleznijo drugih ... inu tako naprej.

Ja. ljudje večino časa razmišljamo s pra-možgani, sploh takrat, ko gre za izbiro samca / samice, status v krdelu, pa najboljši kos plena. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/opica.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_blush.gif Zelo naporno (pa včas tud boleče - vsaj na začetku) je prevladat te pravzorce interpretiranja okolja in vedenja in trajno funkcionirat na višjem nivoju zavedanja in ravnanja. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/schwitz.gif

Nekateri verjamejo v medicino in tablete, drugi v boga, tretji ... vsak ima svojo izkušnjo v zvezi s tem, ki mu daje osnovo za verjetje. Saj pa res ni treba ene stokrat povedat, kako nekaj ni zate. Pač ni, pa kaj, za koga drugega pa je - in oboje je enako resnično za tisto osebo, ker je v skladu z njenim bivanjem v tistem trenutku.

Ja, že 35 let, odraščala sem z njimi. Same psičke - blondinke http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png . Mladički so bili pa vedno sami črnuhci. Meni so tudi izredno všeč, precej zdrava, vitalna pasma, zelo prijetni in prijazni, topli družinski psi, moja izkušnja je taka: če nočeš imeti težav - kakršnihkoli (z zdravjem, dlako, karakterjem - ostrino, poštarji in sosedi, poletno vročino in zimskim mrazom ...) potem nabavi labradorca. Imajo pa malo tendence k melanholičnemu in jebiveterskemu karakterju. Zato so tudi zelo primerni za vodnike slepih, iskanje pogrešanih oseb in terapijo - zlepa jih kaj ne zbega in sprovocira, oni mirno in prijazno po svoji poti. Niso pa čuvaji in branilci, nobena od naših psičk ni delala obrambe na tečajih, samo poslušnost in sledenje (tu so izvrstni in tudi zelo radi iščejo in prinašajo). Ko smo delali tečaj za izpit s prvo psičko je bila osnovna obramba še obvezni del programa. Ko jo je marker skušal sprovocirati, da bi obrambno odreagirala in ga zagrabila, se je samo ustavila na primerni razdalji in ga gledala - kar brala sem ji misli "Pa kaj se zdaj ta cepec gre, a nima druzga dela?", potem je pa naredila ovinek in šla mirno naprej, še zalajati se ni zdelo. Nori so na vodo. Naša prva psička je bila sploh ena taka faca. Potapljala se je in prinašala kamne iz dveh metrov globine in skakala z visokega pomola v vodo - vedno je bila atrakcija no.1 kampa. Ko smo se enkrat poleti peljali mimo Blejskega jezera v Bohinj, in smo se zaradi zastoja ustavili, nam je skočila skozi okno in hop v jezero. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Enako uživajo v globokem snegu. To je pa tudi edini minus naše mešanke - sploh ne mara vode (razen v obliki snega).

Naša psička si nas je izbrala - pridirkala k meni in mi skočila v naročje ... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_inlove.gif Čevlje pa odnaša tudi naša. Tudi sosedove (ampak se je sosedom tud usedla v srce in ji nekak tolerirajo). Soseda je rekla svoji prijateljici, ki je vprašala, katere pasme je pes, da je to pasma rovtarski odnašalec. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Sicer pa jih prinese tudi nazaj, včasih je prinesla celo obleke od mulcev, ki so jih odvrgli med igro in kajpada pozabili kje ob poti ali v gmajni.

Slovenci smo sami sebi daleč najhujši sovražnik. Ko bomo nehali biti samodestruktivni na vseh nivojih, se bodo šele stvari spremenile na bolje. (bogsigavedikdaj. press)