Iknee

Ja, Silvija, ti kruhci so tud pečeni takrat, ko se začnejo delat zlatorjavi mehurji po površini. Meni so tudi une prave tortilje z vsemi mehiškimi zadevami zraven prekomplicirane (al se nam pa samo zdi, kaj pa vem). Tile indijanski kruhki so mogoče mal predebeli za zvijanje tortilj, no, enkrat prepognit si jih pa da. Navaji in Hopiji delajo t.i. Navajo / Hopi (odvisno, kje to ješ http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png ) taco - ena varianta tacota z njihovim kruhom. Indijanski kruh premažeš najprej s plastjo pasiranega rdečega fižola, potem preliješ z gosto pasiranim paradižnikom, potem posuješ z mleto govedino (vegi varianta kajpak brez - meni še boljše), potem z naribanim sirom, povrh pa še z drobno narezanim sladkim zeljem in naribanim korenjem. Doma oni ponavadi servirajo vsako reč posebej in si ljudje sami pripravijo kombinacijo po okusu.

Ponev mora bit ravno prav vroča, pa ravno prav je treba kruhce obračat ... sej dobiš filing s prakso. Ne obupat, men je uspelo glih takrat, ko sem že ugotavljala , da najbrž pa le nisem bila Indijanka v prejšnjem lajfu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Indijanski kruh: Vzameš dva lončka moke, ščep soli, zvrhano čajno žličko pecilnega praška, zmešaš, potem vliješ 1 lonček mlačne vode in zamesiš mehko, gibko testo. Pokriješ, da ne dobi skorjice in pustiš malo počivat (ene pol urce je že fajn, če je več, je še bolje, ampak jaz se ponavadi spomnim na ta kruh, ko že lakota sili v kuhno ... pa je tud 10 min kar v redu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png). Potem s pomokanimi rokami narediš kroglice (glih ene tolk velike, da lepo sedejo v dlan) in jih razvlečeš v dobro dlan velike, nekaj mm debele minipicam podobne zadeve. (lahko tud razvaljaš, ampak meni je fajn to delat z rokami). Segreješ ponev (meni se najbolj obnese litoželezna) in kar na suho spečeš kruhce, kot bi pekla palačinke, sam brez olja. Druga varianta je pa tud, da jih ocvreš v olju. Indijanski kruhi so fajn stvar tud za peko na pikniku - prima se spečejo na vročih ploščatih kamnih ali železni plošči na žerjavici. Potem jih pa obložiš s čevapi pa pečeno zelenjavo in je res njami.. S prakso pogruntaš, kolk morajo bit debeli, pa kolk mora bit ponev vroča, da niso zunaj zažgani not pa pacasti ...

Multikulti večerjica: regrat s česnom in trdo kuhanimi jajci + indijanski kruh (reč, podobna azijskim čapatijem, le da sem se jaz tega naučila v Arizoni), meni res http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yuma.gif kombinacija.

Lej, Silver, mogoče sem mislila mal drugač, kot si ti zastopu. Najprej, nimam te za pičkastega moškega. Dejanje pa ... ja, jaz to tako doživljam. Pri čemer čist razumem tud tvoj razlog in občutke. Vsak kdaj naredi kaj, kar drugi doživijo kot pičkasto, pa to še ne opredeli človeka, sicer si mirno lahko vsi rečemo pičke. Mogoče to doživljam še toliko bolj intenzivno, ker je to moja tema še iz otroštva (ful me spominjaš na mojega očeta - v vsem dobrem, pa tud v umiku) in kasneje partnerstva: umik, namesto da bi udaril po mizi in postavil mejo, zavzel svoj prostor in zaščitil nekaj dobrega od sebe in drugih - otrok v mojem primeru. Včasih je enostavno treba bit trd tud navzven, jbg - včasih direkt, včasih pa tako, da samo obstaneš in ne pustiš drugim, da te spravijo iz tvojega središča. No, evo, tle sem pa učila tebe, kar mi ni uspelo naučit niti očeta niti partnerja. Najbrž nisi niti rabil, sej boš že sam zrihtal tko, da bo prov. V načinu, kako si prišel nazaj, že ni bilo nič pičkastega! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/OK-thumb.gif

Janko, bemu mast, a ti nisem enkrat rekla, da si hayoka od tegale LNF (desna roka od psihiatra http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/partyy.gif ), da ne b slučajno spizdu, maš da ostaneš! No, čeprov me nisi nč uprašu, ti bom zdele useen nalimala eno diagnozo: ugotovu si, kolk ženske pozornosti en dec pokasira, če se odpravi v kujovc, pa tvoj moški ego ne more, ne da b usaj mal poskusu še on. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png Na sonce pa le pejd, dokler ga še kej maš tam dolvodno pr Savi, grvn mamo že skor dež.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif Ko boš pr volji, pa le povej, kaj ga bluzim k swina ... ker jest nisem opazila nč posebnga, itak bluzim skoz tle gor, pa v šoli itak, ne bluzim sam takrat, ko regrat nabiram al pa asistiram mački pr kotitvi pa takehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Imaš prav, tisto o genih je bilo res tumač. Prav imaš, nihče ne more bit prepričan o čem takem, lahko imaš samo nek občutek, da je to tako ... ki ga je bolje zadržat zase ali na pravi način osebno povedat človeku, če sam pokaže zanimanje za tvoje videnje stvari. Glede poguma v odnosih se pa ne strinjam s tabo. Včasih je pičkasto vztrajat in trpet v odnosu, ker nimaš poguma za akcijo, včasih je pa treba obstat, čeprav je neprijetno, in se ne užaljeno umaknit. Včasih je enostavno treba izborit svoje mesto in se postavit po robu demonom v drugih ljudeh ali pa zbrat dovolj notranje moči in modrosti, da jih lahko ignoriraš in ne vzameš za svoje, zato da tvoje in drugih ljudi dobro dobi svoje mesto. In v Silverjevem primeru je že bilo tako. Pogosto je v življenju tako, da je enostavno treba prenest neugodje in neizpolnjenost, da lahko dobro in večja izpolnjenost sploh pride do izraza. Ampak to ni več v modi, zdaj vsi mislijo, da je nonstop ugodje in osebna izpolnjenost zakon. Pa ni tko. One stare pravljice in legende o junakih govorijo o tem. Junak mora znat to prenest začasno neugodje in neizpolnjenost, da se dobro lahko izpolni in izrazi. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/vitez.gif

Silver http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/vitez.gif . Spoštujem. Zelo. Pri nas doma je pravkar muca skotila mladičke. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love.gif Zjutraj je hodila po terasi in vztrajno mijavkala, se mi je kar zdelo da bodo mladički, mi je bilo pa nenavadno, da je hotela na vsak način mene zraven. Ko sem se šla v kuhno, je stala za vrati in sitnarila, ko sem šla v kopanico, je hotla z mano in se drla pred vrati... Potem sem jo nesla ven, da bi si poiskala en primeren kotilni kotek, ona pa ne, je hotla na vsak način not. No, potem sva se zmenili, da bo po njeno http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif (itak, mene živali in otroc čist prehitro obrnejo po svoje). Vzamem eno večjo kartonasto škatlo, jo obložim z odsluženo otroško jopo in jo postavim v najbolj miren kot na podestu v zgornjem nadstropju. In grem, da bi mačkica imela svoj mir. Ona pa ne, za mano in mijavka in me proseče gleda, in prede in se mi smuka okol nog. Očitno si me je izbrala za svojo babco. No, prav. Greva spet nazaj do škatle, ona skoči not, jo božam in mirim. Se začne vrtet, dobi popadke, mijavka. Se mal umaknem, ker še zmeraj mislim, da mačke rabijo svoj mir. Ona pa še bolj mijavka in začne lest za mano. Pridem nazaj in jo božam, začne prest, še ena runda popadkov, zastoka - in evo, dva mladička, en za drugim http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif . Prvič sem bila zraven, ko je žival kotila mladičke. Čist podobno je bilo, kot pri meni pri tretjem otroku, bogami. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_blush.gif Samo da jaz nisem glih mijavkala. Presenečena, da so popadki kar nekaj časa trajali, pa bolelo jo je tudi zelo očitno, tudi pri mačkah ne gre čist mimgrede in brez bolečin..

Krompir s krompirjem http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png . V Peruju sem se potepala po hribih in narajmala na indijanske pastirice, ki so čepele okol ognjišča in jedle krompir. Me prijazno povabile zraven in in mi ponudile to, kar so pač same jedle: krompir s krompirjem. (no, en je bil navaden, en pa sladek). Sploh je Južna Amerika raj za krompirjeljubce (kar jaz na žalost nisem), imajo celo vrsto različnih sort krompirja zelo različnih okusov.

Viyola, ne vem, če si opazila, ampak niti jaz niti Ceres nisva obsojali Silverja osebno, celo poudarjene so bile njegove kvalitete. Gre za to, da je imel opcijo, da obstane in ohrani to, kar je bilo res dobro, zase in za druge, ter opcijo, da jo pobriše - v prenesenem pomenu in dobesedno, in zraven še cel kup drugih, enako dobrih, koristnih objav. Evo, vidiš, to dejanje mi pa ni ok. Glede odkrivanja zasebnosti je pa tako, da eni to sorazmerno zlahka, za ene je pa to veliko dejanje poguma - odvisno pač, kakšno izkušnjo ima človek še iz zgodnjih let. Pogum se pri razkrivanju zasebnosti pokaže takrat, ko zdržiš, da te kdo udari v ranljivo točko, ne pa takrat, ko za spodbudo dobivaš po 15 lajkov na post. Pa še en problem vidim v tem vedenju: zaradi enega samega Picota mu je bilo treba zavreči še vse ostale odnose, še vso ostalo dobro komunikacijo. Če tako ravnaš, ti na koncu res ostanejo samo še živali - ampak si si sam kriv, če z umazano vodo zliješ iz bance še otročka. Ja, ljudje smo različni in različno interpretiramo in se odzivamo. In se soočamo z različnimi izzivi in nalogami. V določenih situacijah smo lahko zelo pogumni, v nekaterih drugih pa odreagiramo pičkasto. Ali pa je to pičkasto le v očeh drugih. Ampak če nečemu pobegnemo, nas bo to počakalo za prvim vogalom... dokler ne bo več kam bežat in bo treba zbrat pogum in obstat (ne glede na to, kaj si o tem kdorkoli misli). Aja, pa še to: je velika razlika med sočutjem in pomilovanjem. Brez težav se vživim v njegove občutke in to sprejemam in spoštujem, niti slučajno pa ga ne mislim pomilovati ali prikrivati posledic njegovega (po)brisanja. (ki sicer niso usodne v tem primeru, če pa nekdo s takim vzorcem reagiranja to naredi pri svojih otrocih, je pa to čist druga pesem!)

Mah, ja, resni, odgovorni rejci objavljajo (ne oglašujejo!) legla v kinoloških publikacijah in straneh, kjer se resno ukvarjajo s psmi in o tem tudi nekaj zares vedo. Tisti, ki želijo psa, jih že najdejo. Ampak tam Aboyanasanna nima kaj počet in njenega nakladanja in kopipejstanja tam tudi nihče ne bo objavljal, zato ljudem soli pamet po lnf-ju in medovernetu. Kr neki, niti ni vredno prepiranja.

Ceres, meni je zmanjkalo lajkov za tvoj zgornji post. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Jaz imam tud spizdenje pri descih za pičkasto, sploh če je zraven še čustvena igra v smislu: "Vam bo že še žal, ko bodo šle z mano tud moje dobre stvari." Na ta način vsi izgubijo, z njim vred in zrel, osebnostno močan dec to ve in se bori!http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/vitez.gif Ne nujno z drugimi, lahko tud tko, da sam zdrži napetosti s svojimi notranjimi demoni (beri ranjena čustva in ego reakcija na to) in izbori bitko za nadaljevanje dobrega v sebi. Lej, jest mam pa fetiš na točno take kot Silver. Imajo eno kvaliteto, so občutljivi in inteligentni, za povrh pa še znajo s konji pa motorkami, ko morajo pa čustveno nekaj zdržat pa ... magla! Priznam, če ne bi zbrisal profila, bi me močno imelo, da bi letela na njegov OS in mu poskušala vlit moč, da bi ostal in se boril za dobre stvari, ki jih definitivno prispeva in spodbuja tud v drugih. Pa čeprov sem že dolgo tega na izkušnjah pogruntala, da tele reševalne akcije ne delujejo, nikakor, to je sam iluzija, da lahko ženska naredi moškega močnega. Bullshit, res, pa tolk žensk fura točno to, sploh Slovenk. Dec se naredi sam, al pa v enem določenem obdobju razvoja s pomočjo drugih dedcov - ampak unih ta hudih, odločnih. Pičkasti fotri tega ne zmorejo. In potem imajo pičkaste sinove, krive so pa ženske, jasno. Upam si trdit, da Silverjevi geni ne grejo naprej točno zato, ker svojim nespornim kvalitetam ne izbori pravice do obstoja in širjenja, ampak se užaljeno umakne. Škoda, kaj naj rečem. Ampak, Domy, to je Silverjeva bitka, me se lahko napol pretrgamo, udrihamo s kuhovnco po domnevnih negativcih in kri ščijemo iz sočutja, pa ne bo čisto nič pomagalo.

Mam počitnice in zdejle kofetkam in berem, berem, berem beremberem - ufff, Janko - tmle prot koncu pa me prosiš, naj ti povem, kaj si hotu powedat. Ok. Hotu si povedat, naj otrokom ne lezemo v dušo in tam haramo po svoje, right? Tam je njihov sveti plac, pravijo Indijanci. Sam težava je v tem, da to počnemo, ne da bi se zavedal. Ker imamo luknje in poškodbe v svoji duši in to hočeš-nočeš krpamo z otroško, ker tako čutimo, nekaj nas žene v to. Za otroke dobr vzgajat rabiš svojo dušo celo (no, vsaj približno) pa še celo vas. In v tej vasi ima pr Indijancih pomebno vlogo "ta žleht" stric, ki otroke zbada in "ta hud" stric, ki skrbi za red in se ga otroc morajo mal bat. Prvi zato, da otroc k odrastejo, znajo obvladat zbadanje in zajebavanje drugih in ne spizdijo, ta drug pa zato, da je red pa disciplina, ker to pa mora bit, da duša lahko cveti. Ewo. To sm hotla powedat o forumski vasi in otrocih (tule gor in vobče). Goworila sem. Howgh. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

No, pri tem odhajanju s foruma in posledicah sem čist pozabila napisat to, kar pravzaprav (no, po moje že) spada v en takle dnevnik. Skoraj sem se dotaknila mavrice. Res! Danes dopoldne, ko sem peljala Tamalčko dol na trening, je bila noro dobra svetloba. Na eni strani dolinice nad hribi temni oblaki in dež, z druge strani pa skozi odprtino v belih oblakih snop sonca. In se je naredila fantastična mavrica z enega brega na drugega. Široka, popolna, tako intenzivna, da so se videle čisto vse barve. Peljali sva se po cesti in se bližali bregu, kjer se je začenjala mavrica, vedno bližje je bila in sploh ni bledela. Tamalčka je kar vriskala od navdušenja in še jaz sem čist padla not in se mi je zdelo, da se je bova zdaj-zdaj dotaknili. No, pa se je zadnji hip odmaknila, hihi. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gif

Narobe je že njen odnos do psov v osnovi. Psa obravnava enkrat kot majhnega človečka, enkrat kot igračko, enkrat kot predmet postavljanja v javnosti - nič od tega ni v redu za žival. Imeti psa rad, pomeni videti ga kot to, kar je: pes, naravno bitje. Šele potem lahko res dobro poskrbiš zanj, tako, da bo predvsem njemu dobro.

Lej, Golazen, da ne bo kaj narobe razumljeno: ne delamo se norca iz tvojih občutkov, norca se delamo iz trapaste izjave tistega, ki nekomu reče golazen. Ko se boš z nami temu smejal, bo vse ok. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif

Lej, gremo po vrsti, takole po biološko, da vidimo, a si res golazen: - Imaš šest ali več nog? Če ne, nisi golazen, če da, beri dalje. - Si velik do deset cm? Če ne, nisi golazen, če da, beri dalje. - Se plaziš po tleh? Če ne, si lahko oddahneš, kljub šestim nogam in velikosti pod 10cm nisi golazen. Če da - potem pa ja, si golazen. Ampak lej, to še ni nobena slaba reč - tud golazen ima svoje pomembno mesto v tem stvarstvu. Brez golazni ni nobenih orlov. pa tudi ljudi ne. Evo ruke, golazen! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/em119.gif

Meni je tole čist mim, res, da lahko kar zbrišeš temo, ki si jo odprl! V trenutku, ko nekdo v temo napiše nekaj svojega, to ne more bit več samo tvoja tema. Toliko ljudi je povedalo toliko vrednega, zanimivega, ja, tudi čisto njihovega originalnega in zdaj si nekdo vse to dovoli uničit - ok, Silver, nesi svoje, če si se tako odločil (čeprav mi je žal in bom pogrešala), ampak delo, ideje, pogovore drugih bi pa res moral pustit.

Ljubeče pa se lahko odzoveš šele, ko tega ne jemlješ več osebno, ampak vidiš za tem vedenjem človeka v težavah. (kar pa seveda ne izključuje postavljanja mej destruktivnemu početju)

Lia, ni na mojem zelniku zraslo. O tem (pa še o čem podobno koristnem) piše en Toltek Miguel Ruiz v knjigi Štirje dogovori. Jo imam ene sedem let in jo prebiram in prebiram in ene tolk je tud trajalo, da sem te dogovore zares sprejela vase in jih postopoma vedno bolj tudi zares prakticiram. Upam, da gre pri tebi hitrej http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png - ampak kakorkoli že, je vredno http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/up.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

Občutljivi ljudje, ki imajo zraven še izrazit občutek za etiko in empatijo, se pogosto počutijo čustveno ranjeni. Če pa zraven še jemljejo to, kar jim drugi servirajo, bodo sploh pogosto tarča takih, ki svoje napetosti lajšajo navzven in delujejo destruktivno. V življenju se morajo naučit nečesa zelo pomembnega: kako ločevat sebe od drugih, kako ne jemat nase tega, kar drugi izvržejo zaradi njihovih lastnih osebnih težav. Kako postaviti mejo in hkrati sočutno obstati nekomu ob strani, pa če še tako kriči in pljuva - tisti najbolj rabi nekoga. To lahko narediš samo tako, da njegovega kričanja in pljuvanja ne jemlješ osebno - ker dejansko ni tvoje, je njegovo.

Za realizacijo dobrote sta potrebna moč in pogum. V starinski besedi srčnost, ki je žal nekam iz mode, je zajeto vse to - srčna dobrota, moč in pogum hkrati, neločljivo.

Tole sicer namenjam Silverju, če bo še kaj pokukal semle, al pa še komu, če bo nameraval počet karkoli v lajfu samo zato, ker je nekdo drug nekaj rekel. Namreč nekaj sem se naučila v tem mojem lajfu: ne dovolim si več, da bi se odzivala na druge ljudi - njihova dejanja ali besede. Samo zato, ker je nekdo nekaj rekel, nisem več pripravljena naresti ničesar. Če je človek grešni kozel v familiji toliko let, je to sicer najmanj neprijetno, na cajte pa lohka tud precej grozno, dokler iz tega ne potegneš eno super dobro lekcijo: vse, kar drugi ljudje rečejo in naredijo, je njihovo. Čist zares in zelo dobesedno njihovo. Ne jemljem več osebno, živim naprej in se ne premaknem niti za ped, pa naj kdorkoli reče karkoli. Zato bom še kar tukaj, na LNF in tudi sicer v lajfu, pa so nekateri (npr. Mayita, pa še kdo) napisali še kaj dosti bolj osebnega in hujšega, kot je kup krompirja na gnoju. Pa še tole dodajam: To ne pomeni, da sem postala kaj manj občutljiva ali čustvena, le da si ne dovolim, da drugi ljudje s svojimi besedami in dejanji določajo moje počutje in odzive. Če me kaj vrže ven iz tega notranjega središča, se potrudim, da pridem čimprej nazaj, zdaj, ko vem, kje sem doma in kaj mi je narest. In mi ni več treba nikamor bežat, samo v svoje središče se vrnem, pa je. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smesko.gif