Iknee

Kaj pa to pravzaprav sploh pomen - dvignit nivo energije? Jest mam, na primer, zdajle občutek, da si bom dvignila nivo energije tko, da si bom privoščila eno pošteno siesto v mreži, napeti med dve smreki v gmajni, (edino, kar mi utegne ta proces mal pokvarit je motorka tam nekje zgoraj v hribu, ampak jebiga, sej bojo slej ko prej tut oni šli na siesto.) Ampak ti pa praviš da tko u izi pa sploh ne gre?? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Res je, vsak od nas ima v sebi osla!

Familijo imaš v sebi, v vsaki celici, občutkih, čustvih ... ne moreš ji ubežati, ni šans. Lahko pa jo sprejmeš, namesto da jo ignoriraš, bežiš pred njo ali se boriš z njo (če ne z njo direkt, pa s samim sabo), hkrati pa prenehaš igrat njihove destruktivne igre. To je sicer najtežja pot, je pa edina, ki vodi k trajni rešitvi. Razumem, da zdaj to (še) ni možno, siljenje v kaj takega je tud čist brez zveze, če ne celo nasilje nad lastnimi čustvi. A bi šlo to kot en tak oddaljen cilj, recimo, kot usmeritev na duhovni poti? Postavitev družine tu lahko zelo dobro pomaga. Če se globoko v sebi spremeni en član družine, družina ne more biti več taka kot prej, slej ko prej se bo začela spreminjati na bolje, včasih sicer rabi čas, ampak ne more, da se ne bi! Pa tega ne pravim kar tako, imela sem res destruktivno familijo in že čisto od majhnega vlogo grešne koze, bogami, na cajte je bilo prav peklensko, ampak lej - danes jih imam celo čist zares rada (čeprav bi pred leti koga, ki bi mi rekel kaj takega, wornk čez gobec, toliko jeze in zamere je bilo v meni)

Alina, ta zapis je namenjen TEBI, ne pričkanjem, kdo ima bolj prav, v kar se izrodila tvoja tema - upam, da še nisi obupala nad nami in nehala brat http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png ? Kar doživljaš, je posledica velikega strahu, ki ga nosiš globoko v sebi, strahu, da nisi vredna ljubezni, da si na nek način izločena iz povezovanja, ki je stkano iz "niti" ljubezni. Ljubezni v najširšem ali najglobljem smislu te besede, ljubezni, ki pravzaprav pomeni življenjsko prasilo, energijo, ki je življenje samo. Za stopiti v ta tok ljubezni in v njem trajno obstati boš najbrž rabila bolj konkretno pomoč - poišči si dobrega, sočutnega terapevta. Če ti povem, da si čudovito bitje, da že sam tvoj obstoj pomeni ljubezen, da se imej rada z vsem srcem, najbrž ne bo zadosti, da bi premagalo tvoj globoko vsajeni strah, vsaj dlje časa ne. Lahko ti pa namignem, kaj lahko narediš sama, zdaj v tem trenutku in ti bo zagotovo prineslo olajšanje. Mogoče sebe (še) ne moreš imeti rada, zagotovo pa imaš lahko rada živali, kajne? Drevesa, trave v poletnem vetru... Pojdi v naravo in se spomni, kako zelo rada imaš vsa ta bitja, dotakni se jih, pobožaj ... v teh minutah boš pozabila na preteklost in prihodnost, v teh trenutkih boš samo čutila toplo dlako pod dlanjo in bitje nekega srčka. In v toplih rjavih očeh boš videla ljubezen. To, kar čutiš, je Ljubezen, ki jo daješ in sprejemaš, si z vsem svojim bitjem del nje, neločljivi del toka ljubezni, toka življenja, brezčasnega, neminljivega ... Vidiš, to je edina brezčasna, neminljiva resničnost, temna prihodnost je le projekcija tvojega strahu, ki ga bo pregnala ljubezen tako, kot luč posveti v temo. Alina http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gif

Borovnice pri nas (zahodni del Karavank 1000+) so še, ampak je slaba letina, tako na redko so in tako drobcene, da jih je še sprot pojest premal. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/mellow.png Gozdne jagode so ble pa http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yuma.gif

Ej, Silver, a ti mal razvajaš tele tvoje kozice, a? Al jih podkupuješ, da bodo mal manj neumnosti delale - čeprov kolk poznam koze, se ne dajo kej dost podkupit http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png Ja, drevesa so imela lani zelo obilno seme, sploh bukev, zato je bilo pa tolk miši. Letos jih sploh ne opažam, še naša mačja mamica, ki jo je pograbil en hud lovski nagon, ni prinesla še nobene, pač pa enga rejenega črnega kosa in eno podlasico (še nikol prej vidla mačke ujet podlasico, kako veveričko že, ampak podlasico pa res ne). Podlasic sem letos videla precej več kot prejšnja leta, mogoče zarad lanskih miši. Sem pričakovala tud več kanj in sov letos, pa začuda jih ni opazit.

Heh, manj ko delajo, boljš je za nas.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Danes sem pa plela ob dovozni poti. Pravzaprav sem plela zelo selektivno - samo plešec, ki je ena taka fajn ženska rastlina, pomaga zrihtat mesečne krvavitve, pa v meni pomaga, zadnjič slišala, da pomaga tud črevesju... . Še en tak fajn plevel ob poti je širokolistni trpotec, mi je fajn pomagal, ko sem prišla s tistih konjskih pašnikov nazaj popikana od brencljev (prepozno prebrala, da orehova tinktura pomaga odganjat muhe - če konjem, najbrž tud ljudem - Silver, a drži?). Skratka, ni ga čez plevel http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gifhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png No, preostali takoimenovani plevel sem pa kar pustila naj raste, me nič ne moti.

Včeraj popoldne nabirala zdravilne rastlince. Šla sem gor v ta zgornje rovte, na pobočja tam okoli 1300m, in nabrala rman, šenjanževko, plahtico, materino dušico bom pa danes, ker rabim eno majhno platneno vrečko za te drobne rožice. Travnik, ki je bil prejšnja leta najbolj raznolik in sem na njem našla celo vrsto zdravilnih rastlin, so lani popasli konji, letos pa jih pasejo drugje in sem vsa vesela šla spet tja pogledat. Paša pa res zelo vpliva na rastje. Šentjanževka je očitno ne prenese - je ni bilo prav nič, na sosednjem travniku, kjer lani niso pasli, pa res dobra "letina". Tudi zlate rozge skoraj ni bilo, prej pa vsa leta veliko. Pač pa detelja (bela in črna) raste na veliko, pa rmana toliko kot še zlepa ne, tud materine dušice sem opazila kar precej - zgleda da ji paša ne škodi. Po plahtico moram pa višje, na gozdni rob, nad travnike, tam blizu na sončnih in bolj suhih tleh najdem še materino dušico. Rada jih imam, te moje hribe in rožice. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowers.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon25.gif Zdaj pa v Lj, mimogrede bom nesla še prijateljici rman od včeraj (se prav veselim, ker jo bom presenetila - ga res rabi in ne ve, da ga ima že na potihttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png) Mysti, za vsako težavo rožca raste (taka ali drugačna)! Pogum! Vse dobro ti želim! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/rainbow.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif

Travme iz prejšnjih življenj, ki jih imamo za razrešit se tako ali tako pokažejo v tem življenju - v največkrat v obliki podobnih travm. Pa tudi ko prepoznaš nek vzorec, travmo ... iz otroštva ali še od prej, je še kar veliko napora potrebno, da se dejansko spremeniš / pozdraviš, da pride do realne spremembe v življenju. Delo tukaj in zdaj te čaka, v vsakem primeru!

Hvala za boleč konflikt, ki mi je končno odprl delček poti do sebe, ki sem ga tako dolgo iskala! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/hypnodisk.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Hvala hvala hvala prijateljici za vztrajno ponavljanje (zdaj se me to končno zares prijemlje): "Nikogar drugega ne moreš spremeniti, razen sebe, ko boš spremenila sebe, se bo začelo vse spreminjati. Pa nisem rekla, da bo lahko! ZARES spremeniti sebe je nekaj najtežjega v življenju, ampak GRE! Če je uspelo meni, boš zmogla tudi ti!" http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif Pa gre, bogami, čist zares gre!http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif (čeprav počas) Vesela same sebe in hvaležna vsem, še sebi!

To pomen, da maš problem sam s sabo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Liddy, ne, ne moreš TI biti eden od vzrokov za mamino bolezen! Vidve sta ločeni bitji, na neki ravni sta vajini usodi sicer prepleteni, na globljih ravneh, tam, kjer nastane bolezen, kot je rak, pa sta ločeni bitji z vsaka svojo usodo. Mamina bolezen je stvar NJENEGA odnosa do same sebe, življenja, okolja. Predvsem odnosa do same sebe. To so tako globinske zadeve, da ji ne moreš pomagati z besedami v smislu prepričevanja, kaj naj mama naredi, kako naj se spremeni, samo energijsko se izčrpavate vsi skupaj. Pomembno je, da stopiš ven iz te nezdrave prepletenosti z mamo. Da se popolnoma rešiš občutka krivde in odgovornosti za mamino bolezen ali zdravljenje. Ti si njena hčerka, ne zdravilka, v primerjavi z mamo in njeno usodo si majhna. Čeprav si misliš, da na področju alternative in psihologije veš več od nje, je to še vedno samo znanje, ki je majhno in nemočno v primerjavi z veličino mamine prehojene življenjske poti in modrosti njene duše. S spoštovanjem se prikloni njeni usodi (kakršnakoli že je - ozdravitev ali nadaljevanje bolezni, smrt pa tako ali tako čaka vse nas), zaupaj mamini moči in se umakni s te pozicije odgovorne zdravilke. Posveti se svoji družini, mami pa z ljubeznijo in spoštovanjem stoji ob strani, ne da bi preveč posegala v njeno življenje. Ja, postavitev družine toplo priporočam obema!

Se strinjam z Goldom. Pri starših je na vikendu klinker v predsobi, kuhinji in delu dnevne okrog kamina in peči, ker je pač moja mama fenica od keramike in je hotla met nekaj nebleščečega, neglaziranega (podobno kot Viyola). Pa se ni izkazalo za dobro idejo. Tla so tako hladna, da razen poleti nosimo natikače s plutastim podplatom in volnene štumfe, poleg tega je klinker porozen in vsrka vso umazanijo, mastnih madežev v kuhinji ne spraviš ven zaboga, ko se vanj usede prah, dobi ne preveč lep sivkast odtenek. Pa še vse, kar pade na tla, se razbije ali okruši. Res ni preveč praktičen. Če bi rada v kuhinji kaj toplega in naravnega, je ladijski pod lahko čist v redu izbira, samo dobro ga zaščiti pred mokroto (znanka ga je premazala kar s prozornim premazom za les na jahtah in se fajn obnese - lahko ga je čistit in ni problema, če se kaj polije)

Mene razjezi, da za ene veljajo načela kapitalizma - če ti posel propade, pač propade, za kredit rabiš kritje, če ga ne moreš odplačat ti gre podjetje ali bajta ... za druge pa ne - njihove kredite bomo odplačevali vsi, oni pa mirno ohranjajo vse svoje premoženje, eni so podjetja kar dobesedno dobili ali prišpekulirali, potem pa botrovali njihovemu propadu. V realnem kapitalizmu si podjetje USTVARIŠ (včasih je to delo več generacij). Vem kaj to pomeni, ustvarjati podjetje, to počnejo moji zelo dobri prijatelji, to so počeli tudi moji predniki (ne, Pico, nisem komunistka, imam kapitalistične prednike, družinsko imetje - pridobljeno z delom in pametjo, ne prišpekulirano - so komunisti nacionalizirali), zato mi gre tole, čemur zdaj pri nas pravijo kapitalizem in nas silijo, da sprejmemo kot pravi kapitalizem, ful na živce. Pri nas se je v resnici zgodila ena grdo sprevržena kombinacija najslabšega v komunizmu in najslabšega v kapitalizmu. Če bi se šli pravi kapitalizem, razni Šroti, Bavčarji in podobni sploh ne bi obstajali, banka pa ne bi imela te gromozanske luknje. Posojil namreč ne bi dajali za prihvatizacijo, ampak za realne naložbe v gospodarstvo, pa tistim, ki z realnim znanjem in delom hočejo USTVARITI svoje podjetje. In tisti, ki ustvarjajo svoje podjetje ( in tudi jaz, konec koncev), smo že čist na začetku vedeli, da se pri nas stvari dogajajo FUL NAROBE, in tudi posledice smo pravilno predvideli. Na žalost taki ljudje niso mogli priti do položajev, na katerih se je odločalo.

Mi smo imeli na bio res odličnega profesorja za biokemijo (hehe, zato obvladam te hormonalne in zeliščarske debate na LNF http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif), že predaval je zelo dobro, povezoval stvari in nas spodbujal k razmišljanju in celostnemu pogledu na organizem (brez mlatenja prazne slame - on je iz znanstveno dokazanih stvari znal prikazati soodvisnost in regulacijo in še znanstveno nepojasnjene stvari v naravi velik boljše kot marsikateri duhovnjak). Na izpitu je pa vsak študent dobil najprej osnovna vprašanja (osnovni pojmi, povezave na osnovnem nivoju), če nisi znal, je bilo hitro konec zgodbe in te ni mučil naprej. Potem je pa za višje ocene stopnjeval vprašanja in kompleksnost povezav, tam kjer se ti je zataknilo, te je ocenil. Za deset si debatiral z njim o odprtih vprašanjih znanosti in možnih hipotezah. Debatirala sva dobre pol ure, vmes sem pozabila, da sem pravzaprav na izpitu, človek je znal iz izpita narest eno res zanimivo izkušnjo, še na izpitu sem se velik naučila.

Ob takih debatah se večkrat spomnim enga pogovora v indijanskem rezervatu na temo belska / tradicionalna indijanska medicina: možakar me je mal čudno pogledal v smislu "pa kaj kompliciraš okol tega") potem je rekel : "Lej, če si zlomim nogo, grem k dohtarju, da pogleda, kaj je narobe in mi jo naravna, pol pa še k medicine menu, da se bo kost močno in hitro zacelila.

Uradna medicina ni učinkovita predvsem takrat, kadar gre za izrazito sistemske bolezni - t.j. kadar gre za motnje imunskega sistema, presnove, regulacije - tega se ne da dobro in trajno pozdraviti z vnašanjem določenih substanc v organizem, ker gre za problem na ravni uravnavanja ravnovesja in komunikacije v organizmu, zdravila znajo ta neravnovesna stanja na dolgi rok še poslabšati. Neučinkovita je tudi takrat, kadar je bolezen odraz psihičnih težav (stres, čustvene težave, destruktivni miselni vzorci ipd.). Dobro ji gre pa takrat (to najbrž večina od nas ve in tud pošteno prizna), ko je treba kaj odrezat, zašit in prišit (noben bioenergetik mi ne bo z mahanjem rok pritrdil prsta nazaj, kak sposoben kirurg pa že), pa kadar gre za akutni napad bakterij in podobne zadeve.

@Silica:Ja, se strinjam, mi je všeč tvoj nedogmatični pristop - včasih deluje farmacija, včasih kak drug pristop. Ko je naša najmlajša dobila borelijo, smo tudi šli k dohtarju, so zadevo zrihtali z mega dozo antibiotika, in je deklica zdrava.

Ščitnica ne deluje samostojno in neodvisno, na njeno delovanje vpliva adenohipofiza (preko hormona TSH), ki je povezana s hipotalamusom (del možganov)... polega tega pa nanjo povratno vpliva njen lastni učinek na telo, pa koncentracija njenega lastnega hormona tiroksina ... uravnava pa bazalni metabolizem telesa in posledično celo vrsto procesov, ki spet povratno vplivajo na njeno delovanje. zato v resnici nobeno dodajanje hormonov - ne umetnih ne naravnih ne more zadeve zares zrihtat. Ga ni dohtarja, ki bi znal določiti "pravo" količino zdravil, ker kaj takega sploh ne obstaja (občasno sicer zadenejo in se stanje mal izboljša, potem gre pa spet na slabše) Delovanje ščitnice je problem celotnega organizma. Gre za celostno zdravljenje, ne za zdravljenje ščitnice - to je treba najprej dojet in sprejet, drugač ne gre. (vsaj dokler imaš delujočo ščitnico - če je popolnoma odpovedala zaradi raka ali operacije, potem seveda rabiš ščitnične hormone - ampak regulacija seveda nikoli ne bo mogla biti ustrezna)

Hoja je velik več kot miganje nog. Deluje na vseh ravneh in na celotno telo: fizična raven (mišice, dihanje prekrvavitev, presnova, živčevje, hormonalna regulacija), čustvena (umirja in uravnoveša čustvena stanja, pa tudi spodbuja izločanje serotonina - prijateljica zelo dobra psihologinja z velik izkušnjami in energijska terapevtka mi je povedala, da ni boljšega antidepresiva kot redna hoja v naravi uro na dan), umirja um in ga hkrati spodbuja v smislu odprtosti in ustvarjalnosti (znano je, da je Tesla prehodil vsak dan deset in več kilometrov in večino svojih iznajdb izumil med hojo), na duhovni ravni odpira povezovanje z naravo in nad-osebnim svetom. Če se toliko umiriš, da lahko začutiš gozdna tla pod nogami, lahko prav čutiš energijo Zemlje in bitij, ki so z njo povezana - res dober pomirjujoč in osrečujoč občutek, spravi te v red in napolni z energijo. To se zgodi tudi, če se ne zavedaš, mogoče malo manj začutiš, ampak vseeno. Sčasoma lahko prav fizično čutiš, kako med hojo po gozdnih tleh odteka stresna energija preko stopal v tla. Intenzivna enourna hoja znanstveno dokazano povzroči, da telo iz krvnega obtoka odstrani stresna hormona adrenalin in noradrenalin v dveh urah, ob mirovanju pa stresna hormona krožita po telesu še 24 -48 ur! Adrenalin nas pripravi na skrajno situacijo beg / boj tako, da skrči žile in zmanjša dotok energije v organe, ki niso nujno potrebni za hiter in kratkotrajen fizičen odziv (npr. koža, hormonske žleze, prebavila...) in poveča dotok E v mišice in možgane, dvigne pritisk in frekvenco dihanja, spremeni energijski metabolizem in dvigne koncentracijo glukoze v krvi, zmanjšuje pa tudi delovanje imunskega sistema. Stresno stanje brez fizične dejavnosti za telo ni normalna situacija in telo zato dolgo ostane v stanju stresne pripravljenosti, ki pa gre seveda na račun energijske prikrajšanosti številnih organov in posebnega, za telo nenavadnega in neravnovesnega stanja presnove. Zato je seveda logično, da bodo določeni organi kronično preveč "naspidirani" (srce, možgani, ožilje), drugi pa bodo trpeli pomanjkanje - koža, imunski sistem, prebavila, slej ko prej se bo porušilo hormonsko ravnovesje in ravnovesje pomembnih snovi v krvi, kot so minerali in glukoza. Vsega tega kompleksnega ogrožanja ali celo sesutja sistema seveda ne moreš pozdraviti z nobeno farmacijo in tud s čudežnimi naravnimi prehranskimi dodatki ne. Gre za spremembo načina življenja + hrana + nujno gibanje.

Saj za hujšanje ne rabiš nujno tako intenzivnih treningov, dodatna obremenitev res ni fajn za sklepe. Telo namreč najbolj kuri maščobe pri zmernih obremenitvah (zelo fajn je hoja s palicami v en srednji breg, pri kateri si zmerno zadihana - se še lahko malo pogovarjaš), morajo pa kar trajat - kako urco! In drži, kar pravi Mayita, presnovo moraš nekako predramiti in spraviti v novo ravnovesje z dejavnostjo, na katero telo ni navajeno. Trdno sem prepričana, da ti hoja v zmeren breg ne bo škodila , saj manj obremenjuje kolke kot prevelika telesna teža (poznam ljudi, ki imajo umetne kolke že več let, pa vseeno hodijo)! Za učvrstitev in ohranjanje sklepov (tudi umetnih!) je pomembno razviti muskulaturo in sklepne vezi.

Za barvo zmenjeno, sam starost bi pa jaz rajš predpubertetniško (razen če je avtomobilska puberteta drugačnih let kot pri ljudekih) http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Pred leti (ko še nisem imela otrok) sem se navduševala nad kajakom na divjih vodah, v Bohinju, kjer sem preživljala poletja, sem hodila v en poletni tečaj in sem naduživala v veslanju po Bohinjki (mim zloglasne Skale pa nisem šla nikoli . nisem zadosti obvladala zadeve ). Potem pa tujina, pa otroci ... in so šla vesla v kot za kar nekaj let. V zadnjih letih sem si še nekajkrat sposodila kajak v Bohinju za na jezero, za na divje bi pa rabila spet mal vaje ... Je pa potem starejši sin nekaj let treniral veslanje na mirnih vodah (na žalost lani nehal). Čeprav me je vedno kajak nekak bolj privlačil, sploh na divjih vodah (sem zgleda bolj divje sorte človk), sem se navdušila tudi na tem mirnovodnim veslanjem. Kot šport ima eno prednost pred kajakom, namreč bolj delaš s celim telesom, ker se odrivaš tudi z nogami - mišice nog in trupa delajo še precej bolj kot pri kajaku. Pa prov lep šport je to, na Bledu sem videvala res lepe prizore veslaških čolnov (no, pa fejst fantov v njih http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png) v poletnih jutrih, ko se je jezero bleščalo od jutranjega sonca in so čolni drseli po gladini ...

Stopim na teraso in vidim našo mačjo družinico okrog plena - se mi je zdelo nekam preveliko za miš, pa je mlada podlasica! Prvič vidim mačko ujet podlasico, ki je kar spretna in tudi kar agresivna zverinica.