Iknee

Kolmanova je v tem prispevku o kvasovkah natrosila kar nekaj velikih napak (že večkrat je pokazala, da naravo v resnici slabo pozna, čeprav se ima za veliko poznavalko in šamanko). Nobene (tudi termofilne kvasovke ne) ne prenesejo temperature, pri kateri se peče kruh in tako jih s kruhom seveda ne moremo zaužiti živih in aktivnih. Druga stvar pa je, da se zdrav organizem preko prebavil ne more okužiti z glivami, saj jih uniči zelo nizek pH želodčnega soka. Gliv je vse polno okrog nas, dobimo jih lahko z vsako hrano, ki jo poberemo s tal v naravi in zaužijemo neoprano - glive niso noben bavbav. Genetsko spremenjene kvasovke bi potencialno lahko povzročile težave, če bi bile odporne na želodčno kislino, v črevesju pa konkurenčne normalni združbi mikroorganizmov, vendar samo v primeru, da bi jih zaužili ŽIVE - kar pa v kruhu ne morejo biti, ker noben organizem (niti ekstremofilni mikroorganizmi iz vročih vrelcev) ne prenese T, pri kateri se peče kruh. To so spet ene buče, lansirane zato, da se med ljudi seje strah in nezaupanje, potem pa se jim nekaj svojega proda. Spet ena kšeftarca tristo na uro (podobno kot katastrofičarka in kvazi strokovnjakinja S. Lončar, ki tudi občasno širi med ljudi take in podobne buče - in, zanimivo, tudi ona je palila na glive in pred nekaj leti pol Slovenije prepričala, da so zakisani in / ali so njihova telesa pravcata gojišča gliv)

Gobe čistijo zemljo, res, nekaj tudi res razgradijo, mnoge strupe pa le akumulirajo in ko jih poješ, si ti tisti čistilec zemlje. In ko umreš, strupi spet pridejo nazaj v zemljo. Jbg, vse kroži.

Kratko poročilo s Pokljuke: Jelenov ruk na vrhuncu.Lubadar je že gor. Cerkev zanima samo profit in s TNPjem komunicira le prek agresivnih odvetnikov, ko kdo omeni še kak drug pomen gozdov kot za neposreden profit, se samo arogantno režijo. Kaj nam pa morete, haha. Država nima toliko denarja, da bi Cerkvi plačevala za zaščito (oz odškodnino zaradi zmanjšanega profita zaradi omejitev v parku), zato je TNP le še na papirju, Cerkev pa po gozdovih v parku gazi z največjo možno gozdarsko mehanizacijo. Bomo videli, kako hitro in učinkovito se bodo lotili žarišč lubadarja.

Pa še malo o odhajanju. Spomnim se še, kako jo je pobrisal (tudi dobesedno) Silver, potem pa izza vogala opazoval svoj lastni forumski pogreb in nas pogrebce, ki smo komentirali in ga opravljali. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png . No, pa se je vrnil. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif Eni pa potegnejo črto in jih ni več, drugi počasi oddrsijo v druge interese ... In pridejo drugi ali pa mogoče tudi prejšnji, preoblečeni v kak drug nick. Tiste, ki puščajo močnejše sledove v nas, bolj pogrešamo, sploh če svoje zunanje sledove pobrišejo. Ampak se mi zdi, da počasi osvajam tole budistično nenavezanost. Opazujem svet in ljudi, doživljam, pustim, da puščajo sledove v meni, pustim, da odhajajo in prihajajo novi in puščajo vedno nove sledi, nekatere so globlje, druge plitvejše, ki jih zabriše veter pozabe in vtisnejo nove sledi življenjske dogodivščine in ljudje in druga bitja ... Ne trudim se več, da bi koga ali kaj zadržala. Saj jih imam lahko rada tako ali drugače ...

Predvčerajšnjim popoldne mi na lepem kapne, da je tole pa zelo zelo verjetno zadnji dan, ko se letos še da kopat v Bohinjskem jezeru. In si nisem mogla kaj, da ne bi "skočila" v Bohinj. In Bohinjsko jezero je bilo prav tako, kakršno imam najrajši: večerno sonce se blešči na vzvalovani vodni gladini in veter in temni oblaki nad hribi, ki napovedujejo spremembo vremena... S tisto, močno, divjo energijo ... Turistov pa le za vzorec. Na glavo sem se pognala v razburkano vodo in odplavala daleč ven. Popoln užitek. Potem sem se zavila v brisačo in sedela na pesku ob jezeru in gledala, kako sonce zahaja za Komno. Šele, ko me zares začelo zebsti, sem se oblekla, šla še h Kramarju na borovničev štrudl, potem pa domov. Fajn slovo od poletja, vesela, da sem izkoristila trenutek navdiha http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smesko.gif

Vedno znova me preseneti, kako vztrajno tako veliko ljudi (sploh iz njuejdžerskih krogov, ki naj bi se jako spoznali na energijo take in drugačne vrste) ignorira enega temeljnih zakonov fizike: Energija ne more nastati na novo (in se izničiti). Če torej bitcoini (in drugi "kovanci") pridobivajo na vrednosti in so zamenljivi za realne dobrine, ki vsebujejo neko vrsto energije, potem mora ta energija od nekod priti, nekje je je zato manj. In slej ko prej tako "rudarjenje" pride naokoli in se energijska luknja pojavi tudi pri "rudarju", v najslabšem primeru tako, da se sesuje ekonomski sistem in najebejo še (ali predvsem) mnogi drugi ljudje. To je jeben zakon, zato ga tisti, ki bi radi brez ustvarjalnega truda prišli do neke vrednosti (beri energije) ne marajo. Šamanči ima spet enkrat prav.

Ja, pitje dovolj vode je osnova za vzdrževanje zdravja in tudi blagodejno deluje, kadar želodčna sluznica izloča preveč kisline. Veliko ljudi, ki imajo težave s prebavili, je v resnici predvsem kronično dehidriranih.Pomaga tudi magnezij (lahko tudi kot donat). Bazični bikarbonati pa se ne izločajo v želodcu, ampak le v črevesju. Telo varuje želodec z izločanjem sluzaste prevleke, nekoliko pomagajo tudi čaji, ki vsebujejo sluzi (korenina sleza, islandski lišaj). Na izločanje kisline močno vpliva stres, frustracija, pa tudi potlačena jeza (dobesedno kuri želodec). Najboljše za želodec je poštimat svojo psiho. Do takrat pa baldrijan, kamilice, melisa in meta.

Kar dolgo me ni bilo tu gor, pa sem mal zelo na hitro preletela poste - in glej, naletela na tale biserček http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif (sem ga nekam zapisala, ga bom večkrat prebrala - ko me bo spet prijelo, da bi se po stari navadi, ki bi se je zelo rada znebila, začela ukvarjat s tem, kaj drugi... )

Pripomba k Domoljubkinemu citatu filozofa Zdravka Kobeta (mimogrede - bil je moj sošolec na gimnaziji - pameten dečko, obvladal fiziko v nulo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif). Ekonomisti so (vsaj večna) izgubili stik z realnostjo. V prvem in drugem letniku ekonomske fakultete bi bilo nujno uvesti predmeta fiziko (termodinamiko) in ekologijo - vedo o procesih v okolju, da bi se naučili, kako naravni sistemi delujejo in kako gredo pretoki energije - pri čemer bi jim morali zabiti v glavo, da človek NI NAD naravnimi sistemi, ampak JE DEL njih. In to bi morala biti selektivna predmeta; če komu te stvari niso kristalno jasne, v ekonomiji nima kaj iskat!

Pravzaprav duša ne rabi razsvetljenja, ona ima neposreden dostop do Enega. Razsvetljenje, karkol naj bi že to bilo, je stvar Ega. Meni je blizu zen, ki to prizadevanje za razsvetljenjem dobro pokaže kot stranpot ali ovinek v duhovnem razvoju človeka.

Jeti, moje sožalje za Leva. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gif Mislim nate in molim za vaju.

Zakaj bi se pehali za razsvetljenjem? Saj živeti v ljubezni, božji in človeški, čist zadostuje, a ne?

Eh, šola življenja pač. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_lookround.gif Nekaj so me naučili v indijanskem rezervatu, kjer se je večina vozila naokrog v starih pick-up tovornjakih in so jih tudi šraufali sami doma. Tam tudi ženske marsikaj obvladajo in sem se hitro znebila predsodka, da ženske in mašinerija ne gremo skupaj. Če je treba, pač gremo. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif Kar precej let pa sem se tudi sama vozila naokoli s priletnimi avti (jaz avto kupujem s kešem, nočem se zapufavat za tako potrošno reč) in se marsikaj naučila iz prve roke.

Pred leti, ko sem se vrnila iz ZDA, sem iskala službo in sem se prijavila tudi na razpis na Waldorfsko šolo (učenje bio). Že prej sem bila kar seznanjena s filozofijo Rudolfa Steinerja, pa tudi o šoli sem kar nekaj vedela, ker so me zanimali "alternativni" pristopi v šolstvu - tudi jaz sem imela seminarsko iz tega po faksu na pedagoško andragoškem izobraževanju (izbrala sem nevtralen pristop - primerjalno s plusi in minusi enega in drugega in nisem imela kakih posebnih težav, so pa očitno vzeli mojo seminarsko z rezervo in ji dali oceno osem, kar je bilo relativno nizko). Na pogovoru za službo na waldorfski so mi pustili pa izrazito neugoden vtis, pa tudi jaz najbrž njim. Tja sem šla s prepričanjem, da bo pogovor potekal v komunikativnem, ustvarjalnem vzdušju, da jih bo zanimal moj odnos do narave in človeka v njej in kaj lahko nudim učencem in kako bi to združili v koncept Waldofske šole... Nič od tega. Zanimalo jih je samo to, ali sem dovolj poslušna in gnetljiva, da bom slepo sledila vsemu, kar mi bodo rekli, kaj bom učila in kaj lahko nudim učencem pa itak nima veze. In ker nisem bila, so se že na tem pogovoru čutila neskladja in napetosti in seveda me niso povabili k sodelovanju. Kar se duhovnosti tiče, pa meni ta šola ne deluje nič kaj duhovno, furajo eno ideologijo, ki se je držijo kot pijanec plota. Ne trdim pa, da nekateri njihovi pristopi niso fajn in učinkoviti pri vzgoji in učenju. Kot celota mi pa ni.

V bistvu nisi sfalila - kar si napisala o generalki na motorju največkrat res drži za bencinarje, dizli pa najpogosteje kadijo takrat, ko je kaj narobe z enim posebnim ventilom (pozabila, kako se mu reče) - ga je treba spucat (relativno poceni) al pa menjat, mislim, da ima to tudi eno zvezo z injektorjem (nisem pa ziher). Je pa k sreči vseeno bistveno ceneje kot generalka na motorju. Torej: če kadi bencinar so na vidiku težave in hudi stroški, če kadi dizel (veliko bolj pogosto so kadeči in smrdeči pred nami dizli), pa ni nujno tako hudo.

Tole je pa ena od tistih, ki so za zapisat pa ponovit vsako jutro še pred kavo. Sem se ravno včeraj pogovarjala z vodjo ene od boljših komun za odvisnike v Sloveniji in je rekla, da je ravno to ključno, da ljudje dojamejo, da se rešijo samopomilovanja, depresij, občutkov nemoči in zasvojenosti.

Ja, se strinjam. Mislim, da je maksimum od "duše dvojčice" nekdo, s katerim se nekako da shajat. Ki ga imaš rad približno tako, kot psa (in on tebe). S katerim se po dveh desetletjih počutiš udobno kot v starih polstenih copatih.

Za anoreksične punce je značilno, da veliko delajo - doma, v šoli, magari v fitnesu itn., daje jih tudi perfekcionizem. Nikoli dovolj narejeno, nikoli dovolj dobro, nikoli dovolj suhe.... Družinsko vzdušje in odnosi plus njihov karakter. Saj ni tako pomembno, ali so si same izbrale to kombinacijo ali ne - v vsakem primeru morajo to sprejeti kot svoje življenjske okoliščine in nalogo, ki jo morajo speljati v svojem življenju, če se hočejo rešiti.

Kratko, jedrnato in point! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif (lajk je bil čist premal za tale zapis http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_wink.gif )

Včeraj izkoristila še zadnje sončne urice za plavanje v jezeru, ko sem se hotela še malo posončiti, pa me je nevihta pregnala domov. Turisti so se sicer optimistično pospravili pod nadstrešek blizu obale in so me nejeverno gledali, ko sem jim rekla, naj se raje kar za nekaj dni oblečejo. So mislili, da je le manjša nevihtica in se bodo lahko vrnili na kopanje. Danes proti večeru je postalo tako hladno, da sem nacepila nekaj drv in zakurila. Je prav pasalo posedet ob prasketanju ognja in šumenju vetra in dežja. Pravzaprav pri nas tu gor redko mine poletje, da ne bi bilo treba vsaj kak dan ali dva malo zakuriti.

Eh, pa kaj naj s ponosom. Če te boli, kaj si drugi mislijo, potem ti še tega ni treba lepit nikamor.

Skozi našo vas gredo le planinci v Karavanke, povedo, da je rajsko lepo, turistov pa ni, čeprav so imeli v vasi včasih celo manjši hotel in planinski dom, ki pa sta zdaj tudi oba zaprta. Nihče ne naredi zgodbe, sploh nič, vsi se pritožujejo in gledajo sosedu čez plot. Edina svetla izjema je en mlad kmet, ki ima konje in kmečke počitnice za otroke po zelo ugodnih cenah in ves čas zasedeno. Bila pa sem pred par dnevi v Magozdu (za tiste, ki ne poznate vasic pod Krnom - iz Drežnice par km po pobočju po ozki vijugasti cestici). Odročno, da je kaj in nobenih, ampak prav nobenih turističnih presežkov in "dodatkov" - ne v naravi, ne v naselju. Pa nisem mogla verjet: tri hiše, ki oddajajo sobe, ena celo lani prenovljena v apartmajsko, čist polne, večinoma Belgijci in Nizozemci. Se odpeljejo malo do Soče, sicer pa se šetajo po kršu in grmovju tam pod Krnom ali pa med vasicami in planinami biciklirajo z gorci. Ponudba: stara vasica bogu za hrbtom brez vsakršnih turističnih dodatkov. Turizem par excellence. Očitno to postaja v zahodni Evropi in. Ne vem, ali so prebivalci delali iz tega kako zgodbo in jo skušali prodati - ne zdi se mi verjetno. Prej bi verjela, da so jih pač odkrili turisti sami, nekdo je napisal zgodbo in jo prodal, pa je šla info okrog. Podobno kot so se razširile med jadralci informacije o skritih najlepših zalivčkih na jadranskih otokih, kjer si bil pred 30 leti sam, zdaj pa je gužva vseh mogočih plovil. Ne morem se odločit ali je to dobro, ali ne. Meni osebno je zagotovo bolje, da je mir pred turisti (tudi takrat, ko sem jaz v vlogi turistke, hehe), je pa to verjetno precej sebično in dvolično stališče. Življenje v teh odročnih vaseh je brez turizma precej revno in težko, turizem pa prinese tudi precej negativnega tako med ljudi kot v naravo.

No, tule je spet primer Oshotovega nakladanja, ki z realnostjo nima nobene zveze. Če Osho res trdi, kar piše v poboldanem, potem tako kot o koreninah in krošnjah tudi o partnerskem oz. zakonskem življenju v plemenskih kulturah ne ve kaj dosti in prodaja tipično njuejdžersko romantizirano iluzijo o "plemenitih divjakih", kjer je vse svobodno in skladno.

Stvari morajo kljub vsemu stati prav - tako, kot je. O koreninah in krošnjah ni kaj debatirat - pač pogledaš in vidiš, kako je s tem. Če za svoje filozofiranje uporabiš metafore iz narave in hočeš, da bo zadeva stala, potem se je treba potrudit in naravo spoznati, sicer zadeva nima temeljev in je le kičasto nakladanje. Tega je v duhovnjaških krogih ogromno in ljudje so vedno bolj odklopljeni od realnosti, kar jih slej ko prej udari po glavi. Navsezadnje smo vsi odvisni od narave in če je ne poznamo, nam nobena duhovnost nič ne nuca - brez osnov je vse skupaj, kot sem že rekla, le kup nakladanja. Kar se mene tiče, bolj spoštujem nekoga, ki zares pozna naravo, kot nekoga, ki čepi v svojem svetu, kjer se gre neko visoko duhovnost in vleče denar od svojih mestnih oboževalcev. BTW. "Prevod" od Domoljubke in citat od Mayan sta dva različna teksta. A oba pripadata Oshotu, ali je Domoljubkina reč interpretacija od nekoga, pripisana Oshotu, pa jaz ne vem.

Poboldano je en kup kičastega besedičenja, ki z resničnostjo nima nobene zveze. Skrivnost je v tem primeru kvečjemu to, da Osho o rastlinah nima treh čistih. Smreka, na primer, ima zelo plitve korenine in niti približno tako globoko ne sežejo, kot seže krošnja visoko. Stebla nočejo dosegati zvezd, to je en butast Oshotov egotrip projeciran v rastline. So rastline, ki rastejo visoko (ampak tudi omejeno, tako kot vse v naravi), in so rastline, ki nimajo nikakršne "neizmerne želje" po rasti do zvezd in se (z razlogom) privijajo čisto k tlom, pa še vse, ki rastejo nekje vmes. (to ima tudi pomembno duhovno simboliko, če je že Osho to tako zastavil). Globina korenin pa ni v sorazmerju z višino rastline, ampak je odvisna od vrste rastline in tipa tal, kjer raste, nekatere imajo to res približno enako, mnoge imajo veliko plitvejši koreninski sistem, kot zrastejo v višino, nekatere pa imajo lahko zelo globoke korenine in zelo nizek nadzemni del. Tip se zaverovan vase in svojo gurujsko veličino niti toliko ni potrudil, da bi rastline zares spoznal. Jebeš takega guruja. Najprej naj se sam kaj zares nauči o naravi, da ne bo takih traparij pisal in govoril.