Iknee

Ne, ne rabijo vsi šolskega sistema, rabijo pa biti vključeni v eno temeljno kroženje energije (ustvarjanje, delo, lov ... v kakršnikoli obliki že in posledično prejemanje dobrin, ki služijo za preživetje), da se počutijo sposobni, samozavestni, lahko delujejo odgovorno. Velika večina to res potrebuje in to ni podcenjevanje, ta funkcionalna socialna mreža in izmenjava med ljudmi je preprosto temeljna za normalno delovanje človeške psihe in družbe. samo za otroke je normalno, naravno, da je zanje poskrbljeno, ne da bi delali, za odrasle pa je to psihološko zelo nenaravna situacija in zelo hitro povzroči probleme, pogosto neke vrste nazadovanje v osebnostnem razvoju ali depresijo, pri moških pogosto tudi frustracijo in agresijo. Ravno tako kot telo potrebuje fizični izziv, gibanje, da ostaja v zdravem ravnovesju, tako kot imunski sistem potrebuje določeno obremenitev, da lahko dobro deluje, tudi psiha potrebuje izziv delovanja za preživetje in odgovornosti v skupnosti, da se človek normalno počuti. Indijanski rezervati niso nobena druga zgodba, tam se samo zelo odkrito kažejo nekatere stvari, ki so pri nas (zaenkrat še) manj izražene. Trdim, da temeljna človekova pravica ni UTD ampak DELO za pošteno povračilo v taki ali drugačni obliki!

Ene vrste takega dohodka imajo v indijanskih rezervatih v ZDA že kar vrsto let. Stanje (ki je sicer posledica celega sistema etnocida, ne le UTD) je katastrofalno. Moški, ki dobijo denar ne da bi zanj s prstom mignili, popolnoma propadejo, razen redkih izjem (duhovna in ustvarjalna elita naroda), sploh ne odrastejo, ne prevzamejo odgovornosti niti zase, kaj šele za familijo, samospoštovanje jim pade u nulo, zapijejo se ... in umrejo pri 40. Žene so nezadovoljne, otroci nimajo funkcionalnih očetov in se to pozna pri vzgoji in njihovem odraščanju in samospoštovanju ... začaran krog, ki vodi v propadanje celega naroda. UTD je lahko kvečjemu časovno točno določen ukrep, ki bi kratkoročno ublažil najhujšo stisko, sicer pa je treba poskrbeti, da ljudje, ki prejemajo UTD, nekaj smiselnega delajo. UTD ima globlje razdiralne psihološke in socialne posledice, kot si lahko mislite.

Al pa občutek za to, kaj je res pomembno in čez kaj se da stopit in it mirno naprej, oz. dobre živce! Če pogledaš, za kakšne brezzvezne malenkosti se eni ljudje žrejo med seboj ... življenje in ljubezen jim pa uhaja ko voda skoz pesek...

JUHUHU sneg je že skoraj pobralo tud pri nas! Je pa za hišo odkrilo eno žalostno usodo muca: očitno ga je eno noč med marčevskim sneženjem dobila lisica in ga sesula ter odnesla v svoj brlog, med kopnenjem snega so se namreč pokazali ostanki kože z dlako. Pretresljivo (sploh za Tamalčko, ki je to našla)http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ohmy.pnghttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_disapprove.gif, čeprav smo že marsikaj videli, odkar živimo na robu gozda. Je morala nahranit svoje ljubke male lisičke,http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/bucktooth1.gif ki jih bomo najbrž kdaj videli v bližini. (skoraj vsako leto se pojavijo) Narava zna biti lepa, pa tudi kruta in neusmiljena.

Moje izkušnje mi pravijo, da si je najbolš izbrat desca, ki že v štartu približno ustreza (čist itak nikol ne, če se zdi, da je mister perfect, obstaja nevarnost, da imaš firnk čez oči!), potem ga je pa najbolš pustit takega, kakršn je in izkoristit to, kar pač zna in je pripravljen narest brez kakega posebnega dopovedovanja in cirkusa. Potem mogoče celo ne spizdi http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png . (desci v glavnem kar cenijo, če majo mir pri hiši, jaz pa tud, vedno bolj!)

Mene pa zanima, zakaj so ti parabeni vseeno notri. Sama delam svoje kreme in olja, pa ne vidim prav nobenega razloga, zakaj bi moralo biti not kaj dodatkov in kemije. Lepo se mešajo vse snovi, lepo se nanašajo na kožo. Niti pokvarijo se ne. Itak vsi pravijo, da dodatki v kremah niso škodljivi. Ne vem, no. Koristni pa tud niso. In to potem niso več naravne kreme, sorči, kvečjemu kreme z dodatkom naravnih izvlečkov ali kaj takega.

Res je! Dopingirajo se nori rekreativci, penasti na kolajne na tekmah a la kolesarski maraton Franja. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wacko.png(bogami, če to ni en totalno zakompleksan narod! V zakompleksanosti smo definitivno v samem svetovnem vrhu, brez dopinga! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/medal.gif ) Tud to o norih rekreativcih (sploh jih ni tko mal!) je Stare povedal na tistih predavanjih na šoli. In so ambiciozni fotri, ki dopingirajo svoje 14,15 let stare nadebudneže! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/angry2.gif Domnevam, da se Janko zajebava okol Armstrongovih jajc. No, pa useglih pripomba: dopingiran je bil tud z EPO, to z jajci nima nobene veze, kvečjemu z ledvicami - te pa mende še ma (razen če mu zarad dopinga niso odpovedale). No, zdejle sem pa najbrž mal prežleht, konc koncev Armstrong in ostala kolesarska, atletska ... karavana samo dela maksimalno, kar lahko, da so oni sami + publika + posledično sponzorji zadovoljni. Ampak vseglih so odgovorni za svoje početje - problematično se mi zdi predvsem laganje in prikrivanje. Če bi se športniki nehal it to trapasto igro, saj vsi vemo, kaj se dogaja in bi enostavno jasno in glasno povedal, kaj počnejo in da imajo dost teh skrivalnic, bi se stvari verjetno hitro postavile na svoje mesto, tako ali drugače in prihranili bi na kupe denarja, pa najbrž tudi kakšno življenje. Po svoje je odgovorna tud navijaška publika, ki podpira te športe in s tem posredno tudi doping. Mene ne spraviš na nobeno od teh tekem, boli me za te dopingirane norce, grem rajš sama v hrib (pa ne rabm nobenga dopinga za to, ker z nikomer ne tekmujem, še sama s sabo ne)

Res dobro vprašanje!

Tole o Armstrongu - najprej ga kujejo v zvezde, ko se izkaže, da mu je med zvezde pomagal doping (mimogrede - to so poznavalci dobro vedeli že pred nekaj leti, dr. Andrej Stare mi je to v pogovoru omenil že leta 2010), pa ga nekateri popolnoma poteptajo, drugi pa fantazirajo o zarotah, ker ne zmorejo padca svojih idolov. V bistvu pa kaže realno stanje v današnjem športu. Tisti, ki imajo vpogled v zakulisje vrhunskega športa pravijo, da v vrhu zelo veliko športnih panog ni več nikogar, ki bi tja prišel brez dopinga. Verjamem. Vse, kar mi je dr. Stare govoril pred nekaj leti, pa čeprav mi je takrat zvenelo kar malo pretirano (ko smo se neformalno pogovarjali po predavanjih, ki smo jih organizirali za naše mlade športnike in njihove starše), prihaja na plan! Tudi to, da je Djordjević (doktorat iz biokemije) eden od vodilnih v svetu za doping, kot izjemno inteligenten, prebrisan in sposoben že leta par korakov pred protidopinškimi komisijami. Zdaj se je spet izmuznil Norvežanom. Tako kot smo lahko že večkrat videli v podobnih situacijah, pri nas nihče niti s prstom ne migne, čeprav se v športnih in športno-medicinskih krogih že leta VE, kaj počne Djordjević, zakaj je majhna Slovenija v tako kratkem času prišla v sam svetovni vrh atletike, zakaj si je atletska zvezdnica Otteyeva izbrala ravno neko zakotno Slovenijo! Ujeti ga bodo morali v tujini, pa še takrat bodo pri nas pristojni vtaknili glavo v pesek. Tako kot v aferi z anaboliki, kjer sta Slovenca ena glavnih organizatorjev težkega posla ilegalne preprodaje anabolikov, aferah s prevažanjem drog, nenazadnje se enako dogaja tudi v aferi Patria. Slovenija je meka za korupcijo, ilegalno trgovino s prepovedanimi substancami in orožjem. Ker naš sistem vse to preprosto dopušča ali celo aktivno podpira.

Tele mamce so res http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png. Par let nazaj so ob podaljšanju delovne obveznosti krožile po učiteljskih mailih z mal drugačnim komentarjem, da je to sestanek strokovnega aktiva (npr. učitlc slovenščine).

Mysti, mogoče ti pa hoče dopovedat, da stopi čez to jebo in ŽIVI. In se smej. Mojo babico je tud preizkušalo, ni da ni (velike jebe od zlorab v nunski šoli do moža ženskarja, tri vojne, nacionalizacija vsega, do česar je z velikoletnim naporom in odrekanjem prišla, ločitev, operacija, od katere si ni nikoli več čist opomogla ...in kup jeb manjšega formata) starejša ko je bila, več sproščenosti in smisla za humor je imela, na koncu se je še na svojem lastnem pogrebu smejala (čist res, in jaz tudi!)http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

Lej, na ta način zelo verjetno ne. Čeprav - nikol se ne ve ... in ponudit možnost za prijateljstvo je zagotovo lepo. Zato se nisem oglasila že prej, čeprav me je imelo, da bi kaj napisala. Prijateljstvo, zaljubljenost, ljubezen, otroci ... so take vrste zadevščine, ki jih ne moremo dobiti po svoji želji, v tem smislu "Zdaj pa rabim prijateljico, moram jo dobiti" in jo začnemo iskati. Prijateljske in ljubezenske vezi se stkejo spontano, včasih zelo počasi in postopoma, včasih pa se zgodi "kemija" in se dve sorodni duši zelo hitro prepoznata in navežeta odnos z veliko bližine. Siljenje v prijateljstvo nekako pokvari to spontano dogajanje, zato se mi ni zdelo zelo verjetno, da bo tvoje ponudba, čeprav prijazna in iskrena, obrodila kaj sadu. zato ima prav None nekaj postov nazaj, kjer pravi, da moraš to, kar iščeš, najprej poiskati v sebi. Ko boš v sebi dovolj močna in stabilna, da boš lahko počela stvari, ki te veselijo, ustvarjala skupaj z drugimi ljudmi, ti ne bo treba iskat prijateljic, ampak se ti bo prijateljstvo kar zgodilo. Zagotovo se bo, verjemi, to je naravni zakon, ljudje pač taki smo. Vem, zdajle ti je težko, ker si sama v sebi v težkem obdobju pa še prijateljico pogrešaš, ampak verjemi, da se bo prijateljstvo razvilo, ko boš sama dovolj pomirjena, močna in radostna za spontano druženje z drugimi ljudmi. Vse dobro! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/love3.gif

Vrstni red v družini pravzaprav ni noben privilegij, saj je za vse poskrbljeno tako, kot to potrebujejo, sploh če starejši potem, ko je zanj poskrbljeno, sodeluje pri mlajših. In nikjer nisem napisala, da starejšemu otroku pripada posebna pozornost, v resnici je zaradi preprostega dejstva, da mlajši otrok potrebuje več direktne, neposredno opazne pozornosti to v praksi ravno obratno, vsaj s stališča večjega otroka. Vrstni red to vsaj malo ublaži in da starejšemu otroku potrditev in občutek varnosti, ki ju potrebuje, ker je čist objektivno in tudi čustveno bolj obremenjen. Mislim pa tudi, da smo namesto nekaj preprostih pravil + zdrave pameti + intuicije iz vzgoje naredili neko blazno zahtevno reč, ki starše po nepotrebnem obremenjuje in jim nonstop nabija slabo vest, otroci pa od tega nimajo nič, kvečjemu razvajenost in zbeganost. Ne, v resnici ni nič bolj zahtevna in kompleksna kot življenje samo, mi smo tisti, ki iz preprostih, naravnih stvari delamo nekaj strašno zahtevnega in kompliciranega. Po nepotrebnem.

Samo podatek: pri nas so edine certificirane kmetije (kar pomeni, da so morale dokazati način pridelave in jih tudi redno kontrolirajo na MKGP) tiste, ki imajo naziv ekološke kmetije, ostali nazivi so povsem poljubni in nimajo za seboj nobenih pravil ali nadzora. Ena taka precej dobro informativna stran o ekoloških kmetijah pri nas: http://www.eko-kmetije.info , pa na spletnih straneh od Ministrstva za kmetijstvo (MKGP) najdete čist natančne podatke o zahtevah za ta certifikat in če se ne motim, bi tam moral biti objavljen tudi seznam kmetij s tem certifikatom.

Otroci rabijo meje kot kruh in ljubezen. Brez mej se počutijo izgubljene v vesolju in prestrašene, ne morejo začutiti Drugega in Sebe kot ločeni bitji. To se potem kaže kot neznosno vedenje, ker poskušajo odrasle prisiliti k temu, da bi jim končno že enkrat začeli postavljati meje. Tvoja žena je to očitno naredila prav: z ljubeznijo, ampak jasno in odločno. Starši, ki ne postavljajo mej (pogosto v usodni zmoti, da otroci potrebujejo svobodo), spravljajo otroke v stisko, ko jim otroci z zares neznosnim vedenjem zrastejo čez glavo, pa se ne morejo več obvladati in iz preveč prijaznih, popustljivih ljudi se v hipu in nekontrolirano sprevržejo v besne, kričeče, nore posameznike. Potem jim je žal za izpad in v navalu slabe vesti spet popuščajo in pretiravajo s pozornostjo. Posledica je zgoraj opisano obnašanje otrok in tudi pozitivna reakcija: deklič si je očitno oddahnil in se končno lahko počutil varnega ob topli in mirni, a hkrati odločni osebi in jasnih mejah.

Politiki v resnici nimajo prav velik moči odločanja, v bistvu so samo marionete tistih, ki imajo ekonomsko moč - korporacije oz. elite, ki jih imajo v rokah. Moram priznat, da mi ni čist jasno, kaj bi morali ljudje storiti, da bi politiki začeli poslušati njih, ne pa korporacij?? Za večino problemov v svetu obstajajo rešitve, ki pa žal niso v interesu tistih nekaj procentov ljudi, ki imajo moč, da to preprečijo.

Jaz bi predlagala nekako takole: postopno zmanjševanje intenzivne farmske reje živali, ki je zares grozljiva do živali in škodljiva za ljudi in naravo, hkrati pa pospeševanje ekološke reje različnih vrst domačih živali in hkrati širjenje pridelave zelenjave, pa spodbujanje ljudi k nakupu doma pridelane hrane, tudi s čisto konkretnimi ukrepi kot je organiziranje mreže neposredne prodaje od kmetov in tržnic, brez posrednikov in veletrgovin, ki poberejo dobro polovico cene hrane. Na ta način mesa verjetno ne bi bilo ravno v izobilju, zagotovo ne v takih količinah kot danes, ampak nič hudega, verjetno bi ga bilo ravno prav, prehrana bi bila veliko bolj zdrava. Tole je najbrž mal idealistično, vem, tržna ekonomija in vladavina korporacij sili drugače, ampak, kaj se ve, mogoče bo pa kriza prisilila k drugačni ekonomiji...

Poznam. In rejo živali dejansko tudi redno in zelo strogo nadzorujejo, če hoče kmetija ohraniti certifikat ekološke kmetije. Za kmete to pomeni ogromno dodatnega dela in tudi precej veliko kmetijsko zemljišče, ker je reja ekstenzivna. Ni šans, da bi na ta način lahko gojili živali na veliko, kar pomeni, da niti slučajno z ekološkim kmetovanjem v Sloveniji ne moremo pokriti potreb po mesu pri zdajšnji porabi mesa. To je točno to, kar vseskozi trdim: to stanje zdaj ni ravnovesno in trajnostno.

Ja, v življenju je treba včasih sprejet to, kar dobiš. Tako kot morajo prvi otroci požret, da so dobili enga majhnega kričača v družino, ki jemlje mamino pozornost in energijo. Vsaka stvar ima svoje pluse in minuse, tudi to, da si prvi ali drugi otrok. Če je pri hiši red in ljubeči odnosi, se je lažje sprijazniti s tem, kar ti mogoče ni najbolj všeč in poiskati prednosti te pozicije, ki jo pač imaš. Najslabše je neprestano primerjanje in tekmovanje, za to gre ogromno energije in nikoli ni nihče res zadovoljen.

Ker so vam dovolili/privzgojili iluzijo, da je prvo mesto kaj boljše od drugega.

Zadolžitve niso vse, lahko so tudi dvorezen meč v tem primeru. V praksi potrdiš prvorojencu njegovo mesto v družini preprosto in dobesedno tako, da je prvi med sorojenci. Vsak ima svoje mesto v družini, vsi lepo po vrsti, na primer pri mizi: najprej postreženo očetu in mami, potem prvi otrok, šele potem njegov mlajši bratec. Ko gremo ven, se najprej posvetiš njemu, ko je on uštiman, pa se posvetiš še bratcu, in po možnosti vključiš še starejšega v pomoč ( s tem ga potrdiš kot sposobnega, hkrati pa spozna, da prednost prinaša tudi nekaj dodatnega dela in odgovornosti)... in tako pri vseh vsakdanjih dejavnostih. Otroci skozi to začutijo red in varnost v družini, nimajo kake hude potrebe po tem, da bi se morali boriti za svoje mesto v družini. Pogosto nehote naredimo to napako, da malemu dajemo prednost pri hranjenju, oblačenju, darilih, ko jih predstavljamo drugim ljudem, ko pridejo sorodniki na obisk, se najprej zakadijo k luštkanemu malčku etc. ... češ, saj ti si pa ja že velik in boš lažje počakal, potem tudi potrjevanje preko zadolžitev ne bo kaj prida delovalo, lahko ima celo kontra učinek. Ta mesta v družini zares delujejo, preverjeno pri treh otrocih. Tudi tamali to dobro sprejemajo, čeprav so na drugem mestu, zdi se, da je to nek naravni red, ki ga otroci intuitivno dobro sprejemajo. Hkrati pa ta red preprečuje, da bi bili tamali razvajeni in obsuti s preveč pozornosti. Naravni red prinese v družino mir in občutek varnosti vsem.

Gnoj (ne gnojevka iz intenzivnih farm - to je velika razlika!) ni strupen, saj se jasno tudi v naravi vrača v kroženje snovi v ekosistemu. Strupenost naravnih snovi je stvar koncentracije in načina uporabe, tudi če pretiravaš z navadnim hlevskim gnojem bo to za rastline delovalo strupeno. Hopiji pa z gnojem keramiko le žgejo, barva njihove keramike pride iz same gline oz. mineralnih dodatkov, ki jih dobijo iz zemlje in primešajo glini iz katere delajo keramiko.

Ta podatek imam iz prakse iz dveh kmetij v moji neposredni bližini, kjer imajo črede krav - mlekaric. Eni imajo intenzivno hlevsko rejo, eni pa kombinirajo s pašo poleti. V hlevih imajo napajalnike, tako da je izguba vode z izhlapevanjem minimalna. Res je odvisno od tega, koliko mleka daje žival in tle so lahko razlike kar velike, vendar so dobre mlekarice po porabi vode zagotovo bližje 100 litrom kot 60, slednje je že zelo malo, če se prav spomnim, je približno toliko popil sestrin konj. Kakorkoli obrneš, je to veliko vode, tako da seveda drži, da prireja živali zahteva več vode in zemlje (oz. energije) kot gojenje rastlin za hrano. Pa še nekaj o gnojenju, če smo že pri kmetijstvu. Gnojenje z gnojem je bistveno drugačno od gnojenja z mineralnimi (umetnimi gnojili), tla namreč niso mešanica mineralnih snovi ampak so zapleten ekosistem, kjer s pomočjo živih organizmov (majhnih živali, gliv in bakterij) postopoma razpada in se razgrajuje ter na koncu mineralizira organska snov (odmrli deli rastlin in živali, živalski iztrebki), to je postopen, uravnotežen naravni proces, v katerem se postopoma sproščajo mineralne snovi v taki obliki in koncentraciji, da jih rastline, prilagojene na tista tla, lahko sprejemajo. Gnojenje z mineralnimi gnojili ruši to občutljivo ravnovesje v tleh in dolgoročno škodi živemu svetu tal, dolgoročno torej tla siromaši. Če hočeš tla, kjer je potekala intenzivna pridelava (zelenjave ali krme za živali - popolnoma vseeno) po letih umetnega gnojenja uporabiti za ekološko kmetovanje, potrebuješ več let, da se postopoma ponovno vzpostavi talna biocenoza in zadostuje gnojenje z naravnim gnojem in kompostom. To je zdaj kajpak argument proti popolni ukinitvi reje živali, ampak jaz tega nikjer nisem zagovarjala, trdim to, da bi lahko precej zmanjšali rejo živali za hrano, še vedno pa bi imeli dovolj gnoja za polja in več hrane za ljudi in prihranili bi tudi vodo. Ponavljam, ker nekateri (ki rabijo "municijo" za fajt) tega nekak nočejo slišat oz. prebrat: nisem za ekstreme (popolno veganstvo vseh ljudi ali na drugi strani zrezek na krožniku vsak dan), sem za prizadevanje za podobno ravnovesje, kot je v naravi v tistem okolju, kjer pač neka človeška skupnost živi.

Saj se ne bi prepirala s tabo o tem, kje živiš, to me konec koncev sploh ne bi zanimalo, če mi ne bi bilo tako osupljivo, kako gladko se zlažeš, da imate doma kmetijo (mogoče kak oddaljen sorodnik, tvoja familija pa ne!) in to uporabiš za agresivno utišanje nekoga, ki ti postreže s podatki, ki ne podpirajo ravno tvojega mnenja. Jaz se z nikomer ne prepiram, samo podajam realne podatke in argumente, in bogami, res ne vem, od kje ti ideja, da kogarkoli v karkoli silim, ali da napadam mesojedce ali da poskušam kogarkoli spreobrniti. Povem pač, kar vem o tej tematiki in kako vidim stvari. Res mi pa ni všeč, kadar zavajaš ali lažeš, in ja, to tudi odkrito povem. Še vedno drži podatek, da krava mlekarica na dan popije 100 litrov vode in da je to bistveno več vode, kot je je potrebno za namakanje rastlin v suši. Nikjer ne govorim o ukinitvi živinorejskih farm. Govorim o ravnovesju, ne o ekstremih, situacijah. To v današnjem času pa je precej daleč od ravnovesja in to se pozna vsepovsod. Prirejo mesa se da postopoma zmanjševati in se preusmerjati na gojenje rastlin.

Zelo poceni kmeta imaš. Živim na vasi, pri nas (Gorenjska) so pri kmetih cene mesa, ki ga omenjaš, za dva evra višje, ponekod tudi za več. Poleg tega pa je v Sloveniji veliko premalo kmetij, da bi se vsi ljudje lahko tako poceni prehranjevali z mesom, žal. Prosim, bodi realna in ne zavajaj! Praviš, da za pridelavo zelenjave rabimo zemljo in kmetijsko mehanizacijo. Pa saj jo za vzrejo živali tudi, saj živali ne živijo od prane. Za pridelavo živalske krme se porabi enako veliko zemlje in kmetijske mehanizacije kot za zelenjavo za prehrano človeka. S tem, da je izkoristek zemlje in vode pri mesu bistveno slabši kot pri zelenjavi, ker lahko z mesom dobiš kvečjemu kakih 10% energije, ki jo je žival zaužila s hrano. In ne vem, zakaj se ti zdi, da je zelenjavo nujno uvažati, mesa pa ne - eno in drugo lahko jemo domače ali pa uvoženo. dejstvo je, da če gledamo svet kot celoto, na hektar obdelane površine prehranimo precej več ljudi, če pridelujemo zelenjavo, kot če pridelujemo krmo za živali, če zraven upoštevamo še vodo, pa sploh. (točnih številk se ne spomnim, lahko pa pobrskam, je pa to popolnoma logično, če vsaj malo poznaš, kako ekosistemi delujejo). Kot sem že večkrat omenila tukaj, nisem obsedena veganka, še manj moja družina, trdim pa to, da tako mesojedstvo kot je danes, nikomur ne koristi, ima pa kar nekaj slabih plati (že naštetih, da se ne bom ponavljala). Pa še tole: moja babica je odraščala na sorazmerno veliki kmetiji, kjer lakota nikoli ni bil problem, pa vendar so meso jedli le približno dvakrat na teden, več le ob praznikih in kolinah, nikakor ne vsak dan. Osnova njihovega jedilnika so bile stročnice in zelenjava, meso je bilo bolj za zraven in za moški del družine, kadar so trdo delali. In so bili zelo zdravi, babica mi je pripovedovala, da je imel njen oče pred smrtjo pri oseminosemdesetih letih še vse lase in zobe in je bil sposoben opravljati še velik dela okol hiše.