Iknee

Ja, najbrž si res mal preveč špijonaž gledala in si ustvarila eno precej holivudsko predstavo o agentihhttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png. V bistvu pa le navaden človek, ki je se je bavil s temi posli in od tam vpogledom v ene mal bolj zakulisne zadeve, posledično pa v enih pogledih pa precej sesutim osebnim lajfom. In niti ne mislim, da so bili to takrat še nevemkakšni supertajni podatki, kot tudi niso danes. To sem napisala samo kot zanimivost in morda neke vrste potrditev, da verjetno drži, kar tam pravijo.

Daj, preberi si še enkrat svoj post. Nisi govorila o sušnih in mokrih področjih in o padavinah v enem letu, govorila si o sušenju lesa zaradi vetrov v hribih, to pa z letnicami res nima veze. In zdaj v tem postu spet pišeš kr neki. Travnik je travnik, gozd je pa gozd, poleg tega pa travniki prenesejo bolj sušna področja kot gozd. V bližini ledenikov ni dreves, kvečjemu pritlikave bukve in, breze in ruševje (grmasta rast), ker trajni led večjim drevesom pač ne daje vode . Gozd uspeva šele precej nižje v ledeniških dolinah, kjer so tudi drugi pogoji (dovolj vode, prsti in dovoj dolga vegetacijska doba). Je pa seveda res, da je letni prirast lesa (oz. letnica) odvisen od vode v tleh, ki jo ima drevo na razpolago (ne pa od nekakšne suše zaradi vetrov, kot si napisala v svojem prejšnjem postu). V hribih je letni prirast manjši predvsem zaradi krajše vegetacijske dobe (dolge zime, ko zaradi mraza voda rastlinam ni dostopna) in ponekod tudi zaradi lastnosti tal.

Ja, . S temi zadevami imam eno zanimivo izkušnjo, v letih 1994 - 96 sem bivala v ZDA in tam sem srečevala enga agenta CIE. Spravil se je v ene res odročne kraje bogu izza nogu in tam pravzaprav ni blo čist jasn, a še kar dela za CIO al mu je uspel, da so ga odpisal. V glavnem, človek mi je sčasoma povedal kar velik del tega, o čemer gre beseda v cajtgajstu, že takrat. Med drugim je povedal, da je CIA glavni organizator pridelave koke v južnoameriških državah in tudi glavni oskrbovalec ZDA in zahodnih držav s kokainom, pri tem biznisu je tud on sam sodeloval, o politiki ZDA in kako osvajajo druge države in jih spravljajo v odvisnost. Ko sem se vrnila v Slo mi je bilo jasno, da v resnici nismo bili niti za trenutek samostojna država, da so nas kupili že s priznanjem "samostojnosti". Potem je sledila prihvatizacija, ... zadolževanje prebivalstva in države, uničevanje šolstva in zdravstva... samo gledala sem film, katerega scenarij sem že poznala, a sem potih upala, da stari Johnny vsaj mal pretirava. Pa ni.

Zanimiva kombinacija učinkov. Mogoče sproščujoče delujejo tudi na mišice, tudi gladke in zgleda da izboljšujejo pretok krvi v dihalih, umirjajo sluznico ... z eno besedo, olajšajo pretok energije skozi organizem. Mene pri zdravilnih rastlinah navdušuje ravno ta prepletenost in hkrati usklajenost učinkov! Ja, je doziranje pomembno tudi pri naravnih zdravilih, sploh pri kapljicah je treba bit kar pozoren, ker so bolj koncentriran ekstrakt rastline kot čaji. Fajn, da si objavila te izkušnje s kavo, prav zanimivo (in koristno!) http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/flowers.gif

Ne bo držalo, letnice so ožje zato, ker les počasneje raste. Zato je tudi gostejši, trdnejši. Vsebuje pa tudi več taninov in je zato bolj odporen proti gnitju (za brunarco ni boljšega lesa kot gorski macesen). Les se začne sušit šele, ko ga posekaš. Les vsakega živega drevesa pa vsebuje kar precej vode - to so namreč celulozne vodovodne cevi, ki oskrbujejo raslino z vodo.

Ni treba, lahko tud mal pobrskaš po netu, če se ti ljubi pa lahko s tega področja prebereš tud dobro knjigo. Lahko mal pomagam: www.personalityresearch.org je ena taka verodostojna stran o psihologiji osebnosti. Drugače je pri nas Janek Musek napisal kar nekaj učbenikov s tega področja, o osebnostih in patologiji osebnosti sta pisala tudi Fromm in Frankl, res dobre stvari, tudi s širšega filozofskega in duhovnega vidika.

In tudi je. Mislim, da v glavnem (dobro, so izjeme tud tle) imamo vse kar rabmo pred nosom, tisti, ki živimo v hribih tam, v dolinah pa v dolinah, rastline majo res manj učinkovin, jih je pa zato več pa lažje in hitreje nabirat pa je spet v redu! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Kakšno pa le prihrani še zase in jo RES preberi, večkrat, če enkrat ne prime, še posebno poglavje o brezgrajnosti.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Sam da jih nisi pod preprogo pometla!

Kaj pa če njegova duša na svoji duhovni poti rabi točno to izkušnjo in bo iz nje potegnil kako zelo duhovno izkušnjo in spoznanje, a?

In ja, verjamem, da imajo rastline svojo modrost in nam s tem pomagajo, ker je celoten ekosistem na Zemlji en velik usklajen organizem. Zahtevnejše kot so razmere, bolj moramo sodelovati in si pomagati.

Marsa, z zdravilno rastlino kavo nimam nobenih izkušenj, gotovo si pa že sama pobrskala po internetu, tako da teorije najbrž ne rabiš. Nisem še slišala, da bi jo kdo pri nas gojil v rastlinjaku in izdeloval kake pripravke, zunaj pa skoraj zanesljivo ne raste, ker je doma na južnomorskih otokih. Po delovanju pa sta ji verjetno najbližja naša baldrijan (pomirjevalen učinek) in šentjanževka, ki je tako učinkovit antidepresiv, da jo psihiatri prepovedujejo. Mislim, da čistost ni ravno kak odločujoč dejavnik pri razliki med rastlinami v ugodnih in skrajnih pogojih, ker je ta razlika tudi tam, kjer rastline rastejo v ugodnem in čistem okolju. Snovi, ki so za ljudi in živali zdravilne, so za rastlino neke vrste pomožne snovi, ki služijo različnim namenom. Pogosto so zaščita rastline pred mikroorganizmi in gnitjem (zato antibakterijsko in antiglivično delovanje tudi za živali in ljudi), služijo za komunikacijo med rastlinami in žuželkami in bitji, ki živijo z rastlinami v simbiozi, včasih na ta način rastline odlagajo produkte presnove ... pa gotovo je še kaj, česar ne vemo. Verjetno so rastline v zanje skrajnih pogojih bolj izpostavljene neke vrste stresnim situacijam, večja je verjetnost, da bodo poškodovane in se zato bolj zaščitijo, verjetno morajo bolj intenzivno komunicirati z okoljem, da bi lažje preživele v zanje manj ugodnem okolju... No, to so meni zaupale, gotovo pa so še kakšno skrivnost ohranile za kdaj drugič ali koga drugega http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png

Ne vem, če bi se ženske, ki so jih kot čarovnice zažgali na grmadah ravno strinjale s tabo glede neškodljivosti sodb.... In, ja, tisti, ki so jim sodili so bili prav tako PREPRIČANI v svoj prav in njihovo krivdo kot ti, kadar misliš, da lahko mečeš kamenje... Razumeš?? Nisi tako popolna, da bi lahko sodila, enostavno nisi. Zmotljiva si, tako kot vsi drugi in tako kot vsi drugi si pristranska in vidiš samo del resnice. Ampak te besede so najbrž seme v veter, kot pišeš si o sebi prepričana, da si čista kot angelska ritka in absolutno veš, kaj je prav in kaj narobe .... In dokler je tako, ne moreš dojeti tistih Kristusovih besed o grehu in kamnu. Bom še enkrat ponovila, to kar sem napisala že zgoraj: obsojati in reči NE nečemu, kar po tvojih ali bolj občečloveških pravilih ni prav sta dve različni stvari. In motiš se, če misliš da tvoje obsojanje kaj prispeva k boljšemu svetu. Tudi Buda je deloval drugače (preberi si par postov nazaj). In ne, sploh ne gre za strah pred sodbo in da strah pred sodbo dokazuje, da ima tisti, ki sodi, prav. To nima veze. Obsojanje je samo po sebi negativno, destruktivno dejanje, ki v ničemer ne prispeva k boljšemu svetu. Če imaš raje kot Kristusa Indijance, pa si preberi knjigo Dona Miguela Ruiza Štirje dogovori. Piše točno o tem - neobsojanju. Če različna ljudstva na različnih koncih sveta (indija, Evrazija, Amerika) govorijo točno isto modrost, bo pa že kaj na tem, a ne? O grehu se mi pa res ne da razpravljati, ker bo šlo v nedogled iz preprostega razloga, ker je Cerkev tako pojem tako zmanipulirala in zlorabila. Tudi pojem izvirni greh je Cerkvena manipulacija in ne originalno Kristusovo učenje. Besedo sem uporabila v tistem postu, ko sem se zafrkavala okrog metanja kamenja. Sori, ampak meni je smešno, kadar se ima nekdo za tako čistega in nezmotljivega in obenem trdi, da je iskren.

To bi ti, ki tako dobro veš, kaj je prav in narobe morala pa že vedeti, a ne? Torej to, kar je narobe. Plus obsojanje. Se pravi, da imaš greh in kar pazi, ko boš metala kamenje, da ti kakšen ne prileti nazaj v glavo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png (ne glih od mene, razen če se ti ne bom uspešno izognila in se bo odbil od kake skale, to se pa rado zgodi takim, ki mečejo kamenje)

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/blink.png Bojante, ti si mi en prav zabaven zeleni škrat! Na cajte sam sebe ugrizneš v zeleno rit, hehe! Praviš da so uni ta stari pekli kruh na soncu (a je blo tako zelo vroče v tistih cajtih al kako?), če ni blo sonca, so si spekli pa kar graham kruh - a če so v kruhu otrobi se pa speče kar sam od sebe pod oblačnim nebom? Bom poskusla dat testo danes ven, pa da vidimo, če bo kaj užitnega od tega. (Ah, ja, mogoče ima pa Bojantejev Bog kaj pri tem, pa meni, brezupni grešnici ne bo hotel pomagat, pa bom, bogmipomagaj, ostala kar lačna?). Zdaj mi je pa jasno, zakaj surova zelenjava včasih napenja! Zato, ker so v nji škodljivi duhovi, ki se hočejo sprostit iz črev. Ti žleht zeleni smradci! Krave, ki jedo surovo zelenjavo torej v resnici ne prdijo metana, ampak prdijo škodljive duhove, ki nam uničujejo ozonski plašč, kar je še stokrat hujše! No, Bojante, zdaj si me pa res razsvetlil (da ne rečem razprdil)!

Češnjica, nekaj podobnega sem preživljala tudi jaz nekje okol tvojih let, mene je sesulo tudi fizično (poleg psihičnega dna sem fasala še mononukleozo, ki se mi je vlekla kako leto in me fizično tako izčrpala, da sem se komaj vlekla v drugo nadstropje.) Takrat sem naletela na enga - sploh ne vem kako naj mu rečem - duhovni učitelj, terapevt, bojevnik? - ki mi je zelo pomagal sestaviti se na novo - ne bom rekla nazaj, ker nisem bila po tistem nikoli več takšna kot prej, bilo je, kot bi na novo odkrila več kot polovico sebe. Tako da kar pogumno - to je dobra priložnost, da odkriješ v sebi kaj, do česar brez tega sesutja še dolgo ali pa sploh nikoli ne bi prišla. Namenjeno ti je bilo na tvoji poti in vzemi kot dobro - to naj ti bo izhodišče in nekaj za pogum in voljo, ko bo težko! Čisto na kratko ti bom konkretno napisala, kako sva se lotila zdravljenja, seveda ni nujno, da je vse to tudi del tvoje poti, ampak tako za eno osnovno orientacijo, na katerih področjih sva delala pa bo mogoče koristilo. Z. je deloval nekako tako kot zenovski mojstri (kar je zelo verjetno tudi bil, čeprav nikoli ni govoril o svojih referencah in znanju) in je to brezpogojno zahteval tudi od mene (zanimivo - popolnoma brez prisile ali kakega zastraševanja - stvari je enostavno tako zastavil in meni je bilo samoumevno, da sem sledila): stroga disciplina + predanost vsemu kar počneš, poenostavitev življenja na zelo osnovne zadeve, delo hkrati na vseh področjih: fizičnem, čustvenem, mentalnem in duhovnem. Morda duhovnem še najmanj, poudarjal je, da je najprej treba postaviti dobre temelje v tukaj in zdaj, v telesu, duhovna komponenta pa naj se najprej kaže v disciplini, predanosti vsemu, kar počneš in spoštljivem odnosu do telesa, hrane, narave... Takrat sem spoznala stvar, ki se ji reče mentalna higiena: tako kot skrbiš in čistiš telo, redno in vsakodnevno čistiš in skrbiš tudi za svoje misli in čustva. Pomembno je obvladovati svoj um in ne dovoliti, da ga okolica nasmeti z negativnimi mislimi, indoktrinacijami, opravljanjem drugih ljudi ipd. Vsak dan se zjutraj in zvečer pogovori sama s sabo, na pozitiven, ljubeč podpirajoč način, pošteno si oglej tudi napake, vendar se ne obsojaj! - preprosto nevtralno si jih oglej in se odloči, kako boš ravnala v prihodnje... Redno sem tekla in hodila v hribe, začela sem ukvarjati s tai-chijem (super zadeva za take težave), v meditaciji umirjala um in včasih tudi predelovala čustva, takrat sem tudi začela s prehrano po načelih makrobiotike. Skozi te dejavnosti in čisto običajno vsakodnevno življenje (študij na faksu) sem se spet začutila in nanovo zgradila. Seveda so potem kasneje še sledila viharna obdobja življenja, ampak v tisto temno luknjo nisem nikoli več padla, ostal mi je občutek za to, kdo sem in in ves čas sem bila nekako v toku življenja, akterka svojega lastnega življenja. Z. me je takrat vodil kakega pol leta, potem pa sem bila ven iz najhujšega in sem sama nadaljevala naprej. Ko danes pomislim za nazaj, bi težko zmogla sama, vsaj tako intenzivno zagotovo ne. Nisem imela tako stroge samodiscipline in predvsem ne toliko znanja in izkušenj, ogromno sem se še imela za naučit. Imela pa sem voljo do tega, da se izvlečem in pripravljena sem bila res trdo delati za to. Drži, kar pravijo: ko je učenec pripravljen, pride učitelj. Sesutje pa me je pripravilo do skromnosti, spoštovanja in pripravljenosti sprejeti nekaj novega in neznanega - skratka zbilo mi je ego dovolj temeljito, da se je pojavil prostor za začetek razvoja (prej sem bila namreč svojeglava najstnica, ki ji nihče ni mogel nič dopovedati). Nisem ti nič svetovala, le povedala sem ti svojo zgodbo. Vzemi iz nje to, kar je tvoje (kot bi rekel Z.).

Tako, da ne tekaš po asfaltu in betonu. Rajš se usedi na bicikl in se odpelji do kakega parka, travnika, gozda, če to ne gre, pa raje kot po cesti na atletsko stezo na kakem stadionu. Pa s tehniko teka: prožen korak, tako da ne nabijaš sklepov.

No, tle me je pa mal zaneslo. Morm mal popravt tole mnenje. Svobodni trg pravzaprav najbrž je kar naravna reč, le da povzroča velika nihanja, taki sistemi pa so v naravi le izjeme. Nereguliran svobodni trg slej ko prej pripelje do tako velikih nesorazmerij in napetosti v družbi, da se družbena struktura sesuje in prazen prostor zasede sistem, ki se lahko najhitreje vzpostavi, to pa je diktatura (vojaška, revolucionarna, ali kaj v tem stilu) ali pa se napetost sprosti v obliki vojne. Očitno se dolgoročno bolj obnesejo sistemi, ki omogočajo relativno (ne absolutno!) svobodo trga v določenih omejitvah, hkrati pa obstajajo regulacijski mehanizmi, ki varujejo družbene vrednote in preprečujejo nastajanje prevelikih nesorazmerij in napetosti v družbi. V principu tako delujejo tudi naravni ekosistemi.

Tole glorificiranje svobodnega trga je sam ideologija in velika manipulacija, pesek v oči. Tisti, ki to zagovarjajo takrat, ko gre za očitno plenjenje, krčenje socialnih transferjev etc., vpijejo po pomoč države (beri nas davkoplačevalcev!), ko so njihove zasebne finančne družbe in banke na tem, da se sesujejo. To se dogaja tako v ZDA kot pri nas. Samo islandski "divji Vikingi" so imeli dost jajc, da so vzeli nadzor v svoje roke, postavili pohlepne finančnike pred sodišče, njihove firme in banke pa mirne duše pustili propasti. Boli njih svobodni trg, pomembno je, da družba deluje in vsem omogoča dostojno življenje, če to "svobodni trg" sesuva, mu je pač treba postavit meje, tako kot je to treba razvajenemu pamžu, ki misli, da je ves svet njegov! Sploh pa svobodni trg ni nobena naravna kategorija, kot bi nas radi zmanipulirali, v naravi vlada red in nadzor, vsi sistemi od posameznih organizmov do ekosistemov imajo vgrajene mehanizme nadzora in ohranjanja ravnovesja.

Šolniki ne dajo svojih plač, dohtarji tud ne ... Mislim, da se ne bi tako upirali znižanju plač, če bi lahko zaupali, da bodo šel ta denar res za okrevanje razsutega gospodarstva in za ohranitev socialnih programov. Ampak ne, ta denar ne bo šel tja, šel bo za filanje lukenj brez dna (brez dna - v tem je težava!) in množici revnih se bodo pridružili še revni učitelji (btw. znižanje v šolstvu bo 20%, ne 5%) nihče od navadnega ljudstva pa od tega ne bo nič imel. V tem je težava. Dokler se v tej državi stvari v temeljih ne porihtajo, bo energija (človeška energija, denar, kapital ...) še kar odtekala k tistim (levim in desnim!), ki so tok energija tako napeljali, ko so imeli moč odločanja in zakonodaje v svojih rokah.

V splošnem velja, da divje rastline vsebujejo več zdravilnih učinkovin kot njihove kultivirane sestre - sploh sorte, ki so jih selekcionirali za okrasne namene. Še pri divjih rastlinah imajo največ zdravilnih substanc tiste pripadnice vrste, ki rastejo v za to vrsto ekstremnih rastiščih. Npr. bori so najbolj zdravilni tisti, ki rastejo na gozdni meji (Alpe, Sibirija) in ruševje visoko v hribih, aromatične sredozemske rastline najmočneje dišijo na revnih skalnatih otokih, rman, plahtica, šentjanževka, arnika so najbolj zdravilni na rastiščih nad 1000m ipd.

No, če bi dala tole za prebrat mojim dijakom, sem prepričana, da bi se jih kakih 90% plus našlo v tem. Od tod do odraslega človeka, ki je sposoben svoje darove in spoznanja tudi v praksi izvajati in sobivati tudi z ljudmi, ki niso ravno razumevajoči in podpirajoči pa je seveda še dolga in naporna pot odraščanja in zorenja v enajsti šoli (ki se pravi tudi življenje), pa če je to "obični mulc" ali pa so mu prilepili oznako "indigo", nima to kaj prida veze.

Med obsojanjem in spoznanjem, da nekaj zame ni sprejemljivo, je razlika. Da postavim mejo in nekomu nečesa ne dovolim, mi tega človeka sploh ni treba obsojati - preprosto rečem ne in to je vse! Obsojanje vsebuje nekaj drugega - namreč postavljanje na višjo pozicijo, na pozicijo nadčloveka, nekoga, ki je boljši in sodi nekomu, ki je slabši. Pomemben vidik duhovnosti je ravno opuščanje takšnih pozicij, sprejemanje svojih senčnih plati in razumevanje drugih ljudi in njihovih senc. Kajpak je zelo lahko razumeti tiste, ki jih vidimo kot žrtve, veliko težje je razumeti tiste, ki jih vidimo kot storilce. Ampak šele takrat lahko zares stopimo na duhovno pot, naredimo korak k preprečevanju hudih stvari v samem izvoru. Obsojanje namreč ne preprečuje hudih stvari. Lep primer za to je Cerkev. Nihče bolj ne obsoja kot Cerkev, pa vendar se ravno v njenih vrstah dogajajo hude stvari. Pa še nečesa sem se naučila: ljudje, ki zelo obsojajo, skrivajo najtemnejšo senco pred samimi sabo in je zato nimajo zares pod zavestnim nadzorom, v določeni zanje zelo obremenilni situaciji jim bo ušla in takrat se bodo zelo destruktivno vedli. Pa ne obsojam niti obsojanja - to je pravzaprav obramba pred lastno senco, ko nas je še strah soočenja z njo. Hočem reči samo to, da je neobsojajoče vedenje eden od kazalcev duhovnega razvoja posameznika.

Imam prijateljico, ki je bila žrtev hudih (od fizičnih, čustvenih do spolnih) zlorab svoje mačehe in to ji je pustilo posledice še daleč v odraslo življenje. Danes se ta gospa brez vsakršnega obsojanja sprašuje: Kaj hudega se moralo zgoditi šele njej, da ni zmogla drugače, kot da se tako izživljala nad mano? To je primer velikega sočutja in duhovne razsežnosti človeka.

A lahko dojameš in sprejmeš Jezusove besede: "Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen."