Iknee

Meni pa pri slovenščini v gimnaziji dve oceni nižje, ker sem napisala turkizno - zeleno morje... morje je ja modro! Nekatere učiteljice vidijo samo to, kar so naučene videt. Zato je tko fajn bit včasih z majhnimi otroci, ki svet še gledajo nenaučeno, neposredno, ... in svet spet postane zanimiv.

Mayita, ti imaš res eno fajn lastnost - znaš sprejet kaj tudi od tistih, ki ti na začetku v pogovoru nasprotujejo. (sej na konc koncev niti nismo na različnih bregovih )

Razumem. Vendar dobiš resnično moč za spremembe in učinkovito pomoč tistim, ki sami nimajo dovolj moči šele takrat, ko nisi več jezna, ko si pomirjena s svetom in ne obsojaš nikogar. To namreč nikakor ne pomeni, da ne vidiš, kaj bi bilo dobro spremeniti, nasprotno, šele takrat zares vidiš, kako delovati! (Poudarek je na učinkovitosti, ker zelo lahko se je razburjati v pogovorih, bistveno težje pa je ZARES kaj narediti!)Dokler si jezna in obsojaš se ti namreč zelo hitro lahko zgodi, da misliš, da nekomu pomagaš, v resnici pa deluješ razdiralno. Dokler si jezna in obsojaš, si namreč vpletena s svojimi čustvenimi problemi in ne moreš jasno videti situacije.

Nekak nočeš razumeti, kaj mislimo (nas je kar nekaj tle) s pojmom ignoranca in ne vidiš, kakšno moč ima v spremembah. Ne gre za ignoranco težav, gre za ignoranco tega, kar je v vzroku ali izvoru. (btw. a si prepričana, da si brala Gandhija - ker če bi ga zares, potem bi vedela, o čem govorimo in ker imaš očitno kar dobro postavljeno etiko, ti to ne bi smelo biti tako zelo tuje). Zdajle bom pa mal bolj osebna, čeprav se temu načeloma izogibam. Mayita, v tebi je velik jeze in nestrpnosti do drugih, s tem ne moreš prispevati k miru v svetu, pa če se še tako boriš - prej obratno. Iz majhnega nemira raste velik nemir. Pomiri se najprej sama!

Zapriseženi vegani naj rajš ne pridelujejo eko sadja, ker se bodo težko izognili mesnemu dodatku . Pa tud kakega polžka lahko po nesreči fašejo v solato. Tole se zdaj ne nanaša direkt na tale post, ampak na splošno o veganstvu: Ko veganstvo (kar je meni sicer čist OK) postane obsesija, gredo stvari lahko v take ekstreme, da to nima več nič skupnega z naravo in dobrobitjo človeka in narave. Obsesivni veganci so po mojih izkušnjah lahko zelo nestrpni in celo agresivni do drugih ljudi, pa ne samo do njih, tudi do narave. Vem za primere, ko so veganci skušali domače mesojedce pse in mačke "prekvalificirati" v rastlinojedce. To ni nič drugega kot nasilje na drugim bitjem, ravno to, kar očitajo mesojedcem! Mačke in psi imajo ( Lili Mai) mnogo krajše črevo in drugačne prebavne žleze kot rastlinojedci, zato potrebujejo čimbolj naravno mesno prehrano - idealno je surovo meso. Če kdo ne želi imeti opravka s surovim mesom (ali njegovimi predelanimi variantami konzervami in briketi), potem naj pač nima psov in mačkov! V naravi je pač tako, da prehranjevalne verige vključujejo tako rastlinojedce, mesojedce in razkrojevalce in vse skupaj tvori uravnotežen preplet - ekosistem. Tu ni nič nemoralnega. Puma ni grda in hudobna, če požre srno. Človek je po naravi vsejed, naša prebavila imajo značilnosti enih in drugih, nobenih pa tako specializirano, da ne bi mogli dobro preživeti ob mešani ali zgolj veganski prehrani. S čisto biološkega stališča torej naravna mešana prehrana ni niti bolj niti manj zdrava od veganske, encimski sistemi pri človeku so do neke mere prilagodljivi. V osnovi se mi mešan način prehranjevanja etično ne zdi sporen za človeka - človek je naravno bitje in del prehranjevalnih verig in obstajajo ljudstva (severni predeli), ki z vegetarijansko prehrano sploh ne bi mogla preživeti v svojem okolju. Močno pa je sporen način, kako v današnjih časih gojijo in pobijajo živali za prehrano, slabo je tudi to, da se v modernih družbah poje veliko več mesa, kot ga človek dejansko rabi za svoje potrebe - sploh v današnjih razmerah življenja, ko bi se mesu dalo tudi popolnoma odpovedati.

... predvsem grši z velikimi trebuhi. Ja ta podatek nam je pa zares manjkal, Hvala Bogu da Imamo Tebe Bojante, kaj bi mi ubogi tepci brez tega podatka!

Pri spanju ima psiha ključno vlogo. Če verjameš, da te nekaj uspava, te bo to zelo verjetno tudi zares uspavalo, pa tudi če je to deževnica. Stanje krčnih žil je pa odvisno od cele vrste dejavnikov. Nobene od teh stvari ne moreš zanesljivo pripisati ASEI. Za tako trditev bi potrebovali dvojno slepo študijo v kontroliranih pogojih neodvisnega inštituta (da bi ovrgli placebo efekt, učinke drugih možnih dejavnikov in pristranskost), česa takega pa v teh postih nisem nikjer zasledila. Ampak nič se ne daj, ti kar verjemi, če ti to pomaga in nima stranskih učinkov

Ja, res poskusi z gasilci, vsaj vprašat ni greh, pred mnogimi leti so našim prjatlom res rešili mladega mačka iz ene čudne višinske situacije (mislim, da se je spravil za en žleb al nekaj takega), ne spomnim se, da bi omenjali kako hudo plačilo, je pa res, da se dons plača že skor čist use. Drugač pa če imaš kakega frenda alpinista al pa jamarja - majo opremo pa znajo marsikam splezat, velik jih v študentskih letih itak služi dnar z višinskimi deli, tko da obvladajo tud bloke. Upam, da se bo srečno izteklo za malega

Drži, ja, ta zmeda se še kar vleče, čeprav so stvari že leta 2007 jasno postavili tako v stroki kot tudi v zakonodaji in takrat so tudi uvedli izraz in tudi certifikat "ekološka pridelava", leta 2009 pa so uskladili zakonodajo z EU (in ohranili izraz ekološko). Merila za pridobitev eko certifikata so obširna in stroga in jih, kot sem že omenila, tudi zares preverjajo (službe Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano): ne sme se uporabljati umetnih (sintetičnih) snovi za zatiranje škodljivcev ali pospeševanje rasti, nobenih hormonskih preparatov, umetnih gnojil, GSO so prepovedani...in še veliko drugih določil npr. pri reji živine so določeni pogoji reje (koliko časa letno smejo biti živali v hlevu, na kako veliki površini se morajo pasti, kakšno naravno krmo jim lahko dodajajo poleg sena lastne pridelave etc.). Praviloma smejo izraz eko- uporabljati le kmetije s certifikatom, kar pomeni, da so podvržene redni kontroli - vsako leto jim certifikat obnovijo le, če na kontrolnih pregledih ugotovijo, da se držijo pravil ekološkega kmetovanja. Pogosto se uporablja tudi izraz bio, ki pa ni uradno določen in pri nas tudi ne obstaja noben tak certifikat z ustreznim nadzorom, zato je lahko zavajajoč - ni pa to nujno. Dogaja se namreč, da kmetije zaradi res zapletenih in včasih dragih postopkov za pridobitev in ohranitev eko-certifikata tega nimajo, čeprav pridelujejo hrano na eko- način. Ker ne smejo uporabljati naziva eko-, svoje pridelke označijo kot bio. Nekateri pa to res zlorabljajo in označujejo pridelke "bio", čeprav to niso, ker pridelave z oznako bio- pri nas nihče ne nadzoruje. Ljudje pa večinoma tega niti ne ločijo in ne vedo, kaj je zanesljiva oznaka in kaj ne. (zato sem se zdajle malo bolj razpisala, ne zato, ker bi hotela tako zelo pametovati). Potem pa je še tuja literatura (predvsem angleška) z izrazom "organic" in njeni nepoznavalski prevodi ... in zmeda je tu. Vsi trije izrazi pa pomenijo približno isto, je pa, kot že rečeno, pri nas samo pridelava z nazivom ekološka natančno definirana in nadzorovana.

Motiš se. Pri nas je za omenjeni način pridelave v uporabi izraz ekološka pridelava, ne le laično, ampak tudi v stroki, ekološke kmetije imajo zelo jasno določene kriterije pridelave hrane, da lahko svoje pridelke prodajajo pod to oznako in te stvari se dejansko tudi redno pregledujejo (tukaj citiram samo sebe, ker stvari poznam iz prve roke). Tisti, ki je zadevo prevajal, se na to področje očitno bolj slabo spozna in je s slabim in nestrokovnim prevodom po nepotrebnem vnesel zmedo. Izraz organski se v slovenščini namreč uporablja v drugačnem kontekstu (organsko vs. anorgansko)

Tist je bil zgleda res en tak prijazen dan. Skočim iz službe po malco v štacunco zraven šole, ugotovim, da sem brez gotovine, kartic pa niso jemal, ker jim nekaj ni delalo. Grem na bankomat, pa mi nasproti pride kolega in pove, da ta reč tud ne dela in mi da par evrov za plačat tisto malco. Pridem nazaj v štacuno in ponudim dnar na blagajni pa stoji tam en možakar in se nasmeje in pravi, da mi res ne bi blo treba letat okol zarad te malenkosti, če bi vedel, bi kar on plačal še moje zraven.

Sam najbrž res bolj težko, ravno zaradi blokad, ki jih ustvarijo podzavestni obrambni mehanizmi. Ta stanja so sicer dostopna v meditaciji, kjer najprej umiriš um in strahove, potem pa dopustiš (se zavestno spustiš v globine svoje nezavedne psihe), da odcepljene/potlačene stvari pridejo do zavesti, skupaj z občutki. Vendar za to rabiš kar nekaj prakse z meditacijo, pa verjetno tudi že kakšno podobno izkušnjo s kvalitetno vodeno meditacijo oz. vodenim spuščanjem v svetove nezavednega. To gre lahko tudi v kombinaciji s pristopi telesne psihoterapije, kjer preko telesa prihajaš v stik z občutki in čustvi. Fajn je, da imaš pri teh "potovanjih" ob sebi nekoga ki res ve, kaj dela, ker znajo bit te stvari kar hude. Ni namreč stvar le v spuščanju, priti moraš tud nazaj! Stvari zavestno predelati, se pomiriti in dati prostor tudi dobrim občutkom ... in zato je fajn te stvari delati pod vodstvom nekoga, ki to obvlada. Meditativnih tehnik je veliko, meditacija ni le popolno umirjanje, je lahko tudi fajn tehnika za dostopanje do odcepljenih/potlačenih vsebin in občutkov, bi rekla, da je to za tvoje težave boljše kot hipnoza, ker gre za bolj zavestno potovanje in predvsem za zavestno občutenje.

Sploh tole z eno posebno energijo, ki jo dobiš z gibanjem, je fajn napisano in to izkušnjo mamo zelo verjetno vsi, ki kolkr tolk intenzivno redno migamo. Večkrat ko greš hodit, plesat ... bolj to čutiš, dokazano pa se spremeni tud presnova telesa, hormonsko ravnotežje, vse to vpliva tud na psiho ... sčasoma ti gibanje postane fajn in naravna potreba. Na začetku je pa treba premagat lenobo, ja. Tle se spomnim na hribolazenje: najtežje je zjutraj vstat v temno mrzlo jutro (veš, kolkrat sem v zavetišču pred vzponom prisluškovala, če slučajno zunaj škreblja dež, da bi se lahko zavila nazaj v spalko ), ampak ko to premagaš in se spraviš na pot, si pa sam sebi hvaležen za super doživetje . Da o energiji, ki jo imaš še več dni po vzponu sploh ne govorim! (pa tud kako kilo manj, če smo že pri hujšanju, ki je pravzaprav le stranski učinek vsega tega početja)

Ni bil hinavski, to ni v njegovi naravi. Kadar komu kaj ušpiči, naredi to iskreno, ko je dober je iskreno dober. Ampak ni moj namen, da bi ga presojala v dobrem ali slabem. Nihče ni popoln in s tem ni nič narobe. Bil preprosto človek, ravnal je tako, kot je čutil v tistem trenutku. A poznaš tisto zgodbo o dveh volkih v vsakem človeku? Eden je dober, drugi pa žleht. In kateri zmaga? Tisti, ki ga bolj hraniš. To velja tudi v odnosih z ljudmi. Pa ne gre za prilizovanje in hinavščino, gre za to, da si sposoben videti dobro v ljudeh in to podpreti. Ko Tibetanci koga srečajo na poti (lahko popolnega tujca) ga pozdravijo: Namaste! Kar v približnem prevodu pomeni "Vidim boga v tebi!" Moj prijatelj iz alpinističnih časov, ki je kasneje vsako leto po več mesecev preživljal v Tibetu in Nepalu, mi je povedal, da nikjer na svetu ni srečal toliko res srečnih ljudi kot v odročnih himalajskih vaseh. Ima gotovo kaj opraviti s tem pozdravom! Bojante, če bi rad živel v lepšem svetu, ne čakaj na tega svojega boga, odpri srce in oči in boš marsikaj lepega videl! A si pomislil, da ti ta tvoj bog mogoče skuša na vse mogoče načine dopovedati, da si že zdavnaj odrešen, samo ti tega nekak nočeš sprejeti?

Če človek odcepi čutenje zato, ker je to anestezija pred bolečino, ki je mogoče ne bi mogel prenesti, ni druge poti do čutenja kot podoživetje travmatičnega dogodka. Hollowself, ne rabiš brcanja, ker tvoj problem ni lenoba, rabiš pa pogum, ker bo tvoje potovanje težko in boleče in to podzavestno veš. Ampak moraš skoz to, druge rešitve do ponovnega čutenja ni. Skupaj z hudimi stvarmi bodo oživele tudi lepe. Veš sposobnost čutenja je ena, ne moremo izbirati in selektivno izklapljati le sposobnost za občutenje duševne bolečine hkrati pa ohraniti sposobnost za občutenje lepega. Živeti iz svojega bitja ali z drugimi besedami biti eno s svojo dušo pomeni čutiti vso radost in tudi vso bolečino. Ampak bo šlo, boš videl, kar pogumno, je vredno in pravzaprav nimaš več kaj izgubiti, dobiš pa lahko cel zaklad!

Ne morm verjet, nisem edina slovenska trapa, ki se je ujela! Preostane mi sam še to, da sem edina domačinka . En teden nazaj sva se s hčerko peljali iz Lj in sva se odpeljali mim izvoza za Lipce, ker sva se tako smejali, da sem prepozno dojela, da tabla ob izvozu opozarja na kolono mal naprej ne pa na neko težavo z izvozom. In je trajal debelo uro, da sem dobesedno prilezla domov. Res sem se počutila kot največja trapa pod soncem, tam med samimi zapečenimi turisti sem se cijazila v tisti koloni in gledala našo vas na drugi strani doline

Danes zjutraj sem srečala soseda (eni v vasi mislijo, da je žleht), je prišel pod našo hišo pogledat ovce in koze, ki se tam pasejo. Rekla sva par besed ... uspel mu je popravt traktor, povedal mi je, da je vnučka dobila prvi zobek . Voda zdaj fajn teče, kar fajn smo zvozil tole sušo z našim izvirkom ... Ko sem se vračala v hišo, je še zmeraj narahlo deževalo, gozd diši, kozji zvončki se oglašajo ... lepo je. Nobene žlehtnobe ne od ljudi ne od živali.

Že zdavnaj. To vemo že desetletja, nismo tega izvedeli od tebe.

En znan filozof, mislim, da je bil Viktor Frankl (btw. njegove knjige so fajn branje za te cajte)je povedal, da so ljudje v nekem nemškem koncentracijskem taborišču stene svoje celice porisali z metulji ... človeški duh iz katerega izvirata moč, radost in ozdravitev, je neuničljiv, samo zavedati se ga moramo in ga podpreti.

Če bi vsi, ali vsaj večina Nemcev ignorirala Hitlerja, ne bi imel nikakršne, ampak res nikakršne moči! Še upreti se jim ne bi bilo treba, ignoriranje bi popolnoma zadostovalo. To je dejstvo. Ampak mislim, da ne razumeš dobro, kaj sem mislila s svojim pisanjem. Beri Gandhija. Njegova moč je bila ignoranca. Ko so Indijci začeli sistematično ignorirati Britance in mirno in samozavestno zastavili stvari po svoje, so Britanci tako izgubili moč, da so se pobrali iz kolonije, ki so jo celo imenovali Dragulj v kroni. In to brez vojne in nasilja. A veš, da je tudi Hitler ljudem prodal zaroto - ljudi je prepričal o judovski zaroti in jih tako dobil za svoje ideje. Vztrajam in trdim, da so vse zarote v bistvu igra moči in manipulacija in jih je treba ignorirat, če nočeš biti del njih! Jaz svoje moči in samozavesti ne črpam iz zarot in njihovega poznavanja, ampak direkt iz življenja, iz narave, iz hribov ... Če si pomirjen sam s sabo in nisi prestrašen, itak sam hitro vidiš, kaj podpira življenje in kaj je destruktivno in vidiš tudi, kaj lahko narediš v realnem življenju dobrega. Ne rabiš nikogar, da bi ti pripovedoval o nekih zarotah in kepah zlata pod enimi stolpnicami ...

Evo, se mi zdi, da tole prov paše v tele cajte. Dajmo si ustvarit en tak topel, ljubeč kotek, kjer se bomo vsakič znova lahko spomnili, da je sreča, radost in ljubezen VEDNO v nas, ne glede na to, s kakšnimi težavami se ubadamo. Če bomo tako revni, da bomo nabirali koreninice, jih nabirajmo skupaj in si zraven kaj lepega povejmo, se nasmejmo. Če nas bodo strašili, si zakurimo ogenj in si zapojmo Kekčevo. In se smejmo in radostimo in ves svet se bo smejal in radostil z nami. Lepo je biti in svet je lep.

Večvrednostni kompleks je pomirjevalo za strah. Rasizem ni nič drugega kot reakcija iz občutka ogroženosti (=strah). Ljudje, ki so v sebi pomirjeni in niso prestrašeni, so lahko tako revni, da jedo koreninice, pa ne bodo izgubili notranjega kompasa in se jih ne bo dalo zmanipulirati. Ni problem revščina, problem je strah.

OK, pa recimo, da je res vse to, kar piše Mayita in še kdo. In? Kaj potem? Kaj ti vse to vedenje o zarotah, nadvladah, zlatu ... koristi? Ali lahko kaj ukrepaš, da bi bilo drugače - mislim čisto konkretno danes v realnem življenju. Si zaradi vse tega poznavanja domnevnih ozadij kaj bolj miren/mirna ali srečna/srečen? Dvomim. To razglabljanje le povečuje občutek strahu, nemoči in frustriranosti med ljudmi. In to je točno to, kar tisti, ki skušajo obvladovati ljudi (sploh ni pomembno, kdo je to in tudi niti malo ni pomembno, ali je to nafta ali zlato) hočejo doseči: strah. Mayita, praviš, da si veliko potovala - a si opazila v ZDA, da sistematično širijo strah in nemir med ljudmi? Zakaj so Nemci med drugo vojno slepo korakali za Hitlerjem kot uročeni? Zaradi strahu. Hitlerjeva propagandna mašinerija jih je prej temeljito prestrašila. In tisti, ki širi strah s pisanjem o vseh teh zarotah, deluje njim v prid, pa čeprav mogoče izgleda ravno obratno in se niti sam tega ne zaveda. Že samo če razmišljaš o teh zarotah, se uglasiš na njihove frekvence in jim pošiljaš energijo. Če se boriš proti njim, igraš njihovo igro v kateri ne moreš zmagati, ker so oni že zdavnaj postavili pravila. Edini način in edina resnična moč, ki jo imamo, je to, da jih ignoriramo. Popolnoma. Odjebite jih, ja, kratkomalo odjebite! Če srn, zajcev, medvedov etc. zarote ne brigajo, ni nujno, da bi morale brigati mene ...ker za svoje življenje rabim nekaj naravnih dobrin in ljubeče odnose z bližnjimi in tega mi oni ne morejo niti dati niti odvzeti (razen če uničijo cel planet). In moja sreča ni odvisna od njihovih kep zlata, niti vesoljskih ladij. Alora, bodite srečni! (kot bi rekla moja koprska prijateljica, ki obdeluje svoj oljčni in breskov nasad in ji nobena zarota ne more zbrisati sončka iz duše). Če dobro premisliš, je to je v resnici najbolj učinkovito "orožje" proti njim (kdorkoli že so) in največ, kar lahko narediš zase, za tvoje bližnje in ostala bitja na Zemlji. In s tem zaključujem svoje pisanje na temo zarot, ker jih res ne mislim hranit s svojo energijo.