Iknee

En šnelkurs iz kvantne fizike (čakaj,čakaj, a nisi ravno ti nekje omenjala obvladovanje kvantne fizike?): materija in energija sta eno in isto - to je lepo razvidno iz slavne enačbe E=mc2

fajn. Če ti še mal namignem: vse vpliva na vse, bolj ali manj, na različnih ravneh, ampak vpliva pa vseeno. Vse je povezano. Zato si nima smisla domišljati, da lahko po svoji volji uravnavaš vreme ali kaj podobnega, to je samo ego, ki ustvarja iluzijo o ločenosti in moči. (zato sem tud napisala tisto o metli in duhovni lekciji ). S statistiko pa bodi vseeno previden, kadar poskušaš poiskati vzročno posledične povezave - pojavi, ki se statistično gledano bolj pogosto pojavljajo povezano, kot bi bilo to naključno, niso nujno v vzročno posledični povezavi. Lahko sta vzrok in posledica ravno obratna ali pa sta pojava povezana na neki čisto drugi ravni in je vzročno-posledična povezava le navidezna. Statistika v resnici dobro služi le kot namig o povezanosti nekih pojavov, nič pa ne pove o tem kako so pojavi povezani. Torej raziskuj dalje - ta tvoja odprtost in raziskovalna žilica je res fajn Višji jazz ... A si to namenoma napisal al se ti je zatipkalo, ampak v vsakem primeru je .

Biti v stanju čutenja/zavedanja "energijskega polja" (lahko bi rekli tudi bitja, ker se čuti kot bivajoče oz. praizvor bivajočega), ki popolnoma prevzema osebnost in jo hkrati presega in je eno z vsem. Od tod izraz trans-personalno oz. nad-osebno, ki se mi zdi kar posrečen, ker je zelo univerzalen in se po nepotrebnem ne zapleta v nobene religiozne koncepte. Sicer sem prepričana, da tale opis nikomur kaj dosti ne koristi, ker so opisi na ravni racionalnega, to pa je stvar osebnosti. Bog ni stvar koncepta ali vere (kar je eno in isto), ampak stvar neposredne izkušnje, ki presega raven osebnosti.

Bolje je delat sirup iz smrekovih vršičkov na soncu, kuhanje namreč uniči številne zdravilne učinkovine (npr. veliko vitaminov razpade oz. se spremeni pri temperaturah, višjih od 50°C). Še bolj zdravilen je sirup iz vršičkov rušja, je pa res, da je treba it v hribe ponje. Ampak se splača, itak so pa hribi fajn že sami po sebi, tud če se ne plaziš po rušju Pa še en (sicer mal dražji)nasvet za boljši sirup: namesto sladkorja med. Mogoče z medom ne bo zavrel? Meni s sladkorjem tudi včasih zavre, z medom mi pa še ni.

Ja, mislim potrebo v zelo širokem smislu, tudi vzgib je na en način povezan z neko potrebo (npr. vzgib, ki nastane kot posledica potrebe po uravnoteženju kakih energij ali napetosti, ki jih čutimo v sebi ali okolici). Ta napačna interpretacija, ko na osnovi statistike sklepamo na vzročno - posledične povezave, je res pogosta. Tud Čipičipsi jo dela, ko povezuje svoje misli/želje in dogajanje v okolju. Tudi če je statistika (BTW: ki je lahko poljubno pristranska, če je akter in opazovalec ena in ista oseba) navidezno na njegovi strani, to še ni noben dokaz za vzročno-posledično povezavo med njegovimi mislimi in dogajanji v naravi. Možnih drugih vzročno-posledičnih povezav je kolikor hočeš. Kaj pa, če je v resnici obratno - da narava vpliva na njegove misli in želje? Npr. sonce, ki je na tem, da bo posijalo skozi oblak nad njegovo bajto v njem sproži idejo, da bi "povzročil", da bi sonce posijalo? Sicer pa ne zanikam, da so možni zavestni vplivi na dogajanje v naravi, konec koncev je v naravi vse povezano, vprašanje je le, na kateri ravni tečejo povezave.

Ne strinjam se. Za direktno transpersonalno izkušnjo ne rabiš nič verjet. Jaz sem to izkusila iz stoprocentnega ateizma. In nisem edina. Ta izkušnja je univerzalno človeška in za to ne rabiš nobenih vnaprej pripravljenih konceptov Boga, z drugimi besedami to pomeni, da tudi ne rabiš nobene Cerkve. Kar Cerkvam kajpak ni pogodu in zato ljudi prepričujejo, da je vera nujni pogoj za duhovnost.

saj ni treba, da napišeš. Za vsako stvarjo, ki jo naredimo, je neka potreba, sicer tega ne bi počeli (lahko tudi potreba po tem, da sam sebi nekaj dokažeš, potešiš radovednost etc.). O kakšnem povprečju in odstopanju ti to? Ljudje razuma vedo, da na osnovi statistike ne moreš sklepati na nobene zakone. Statistika služi samo opisu skupine predmetov ali dogodkov in nič ne pove o posebnostih, ki odstopajo od povprečja, kaj šele o kakih vzročnih povezavah. Za duhovno rast konstruktivni dialog (t.j. izmenjava na ravni razuma oz. prepričevanje že prepričanih) nima veze, duhovna rast je preseganje zdajšnjega stanja ega, za to pa je najboljša primerno boleča življenjska lekcija in zato za vsako rit raste šiba, tud za tvojo, hehe (čeprav verjetno ne glih iz moje metle ). Seveda si pa ne delam utvar, da bo tole moje pisanje imelo kakršenkoli učinek na tvoje poglede na svet in dejanja (cumpranje v tem primeru). Ti seveda kar še naprej cumpraj, če boš prišel v moje kraje cumprat, jih boš pa dobil po riti, kot že rečeno, in to bo pa mogoče res imelo kak učinek na tvojo duhovno rast, hehe.

Ljudje v življenju pravzaprav ogromno predpostavljamo na osnovi prejšnjih izkušenj in na osnovi tega, kar nam rečejo ljudje, ki jim zaupamo zaradi česarkoli že (izkušenj, ljubezni, odvisnosti...). temu predpostavljanju bi lahko z drugo besedo rekli tudi verjetje. Ni šans, da bi lahko vedno vse sami preverjali in živeli izključno na osnovi lastnih izkušenj in modrosti, znanja, karkoli že. Kdor to trdi, preprosto ni iskren in v resnici nikoli ni iskreno preveril od kod mu misli, prepričanja in na osnovi česa se odloča za svoja dejanja. Se je pa seveda koristno zavedat vsega tega in poskušat videt stvari čimbolj neobremenjeno - "na novo", vsake tolk mal preverit svoja prepričanja in kajpak biti odprt za nove izkušnje. In širiti in poglabljati svojo zavest, ki omogoča tak pogled na prepričanja in verjetja od "zunaj", izven ega. Ta zavest je pa že stik s transpersonalnim poljem, ki bi se mu dalo reči tudi Bog. Verjetje je torej na ravni ega, Bog pa stvar zavesti - torej neposredne izkušnje. Tle je torej keč: dokler v Boga verjamemo, ga ne poznamo, ko pa ga poznamo (ko izkusimo polje višje zavesti), pa smo že v neposredni izkušnji nad egom in ravnijo verjetja. Torej je povezava "verjeti v Boga" v bistvu nesmiselna.

Fajn bi bilo, da bi ljudje dojeli, da je narava večja od nas in smo mi del nje, ne pa, da je narava naš podaljšek, s katerim lahko po mili volji upravljamo (z genskim inženiringom al pa s cumpranjem - v bistvu je to en in isti šmorn). To se vedno izkaže za zgrešeno, pa če si še tako domišljamo, da vemo, kaj delamo. In to velja za vse, tudi za Velikega Božjega Čarovnika Čipičipsija, ki si domišlja, da ve, kdaj je dobro, da dežuje in kdaj ne. Ko človek enkrat to zares dojame, potem nima več potrebe po tovrstnem cumpranju.

Smrkavec domišljavi razvajeni, jaz bi ti s svojo čarovniško metlo temeljito izprašila rit, ker s kakšno pravico za vraga si pa krojiš stvari, ki ti sploh ne pritičejo (npr. vreme) po svoji volji? Kaj pa če tvoj sosed rabi ta dežek, da o deževnikih, žabah, rastlinah sploh ne govorim, a?? A?? Ja, rajš se potrudi, da boš razumel ženske, to je v življenju definitivno bolj koristno (pa seveda tudi težje in bolj naporno) kot nekakšno kvazi čaranje in ugotavljanje, kakšne barve je avto na vrhu hriba!

Hecno, da se je Duhovna univerza znašla v temi Čarovnice in jo čist zasedla. O čarovnicah seje težko menit, v tem pojmu je po eni strani precej arhetipskega, poleg tega je pa zelo obremenjen s Cerkveno manipulacijo, preganjanjem in zatiranjem ženske moči. Verjetno je že v osnovi čarovništvo podobno kot šamanizem ambivalentna zadeva, lahko deluje v obeh smereh in pokaže zdaj ta zdaj drugi obraz.

Tudi od mene za Sina. Če se pa vrnemo k osnovni temi, bi pa rekla, da samomor nima veze s trenutnimi zunanjimi okoliščinami. To, kar ljudi "pahne" v samomor, prihaja od znotraj, na nek način se sami pahnejo oz. privolijo v energije smrti in uničenja. Ki pa so seveda prisotne tudi zunaj, vendar če imamo v sebi vitalno energijo oz. nagon po življenju, ki je primarni nagon vseh bitij, te energije ne bodo imele nobene moči nad nami. Ljudje nikoli nismo, ne živimo in nikoli ne bomo živeli v idealni družbi in to prav gotovo ni noben razlog za samomor. Prav zabavno je brati kakšne stare zapise - ljudje so se pritoževali nad zelo podobnimi zadevami kot danes, ko se nam zdi, da je ta svet postal čist narobe. Nič ni postal narobe, od nekdaj je bil tak. Ljudje ga pač serjemo,vedno so ga srali, in ga bomo zanesljivo še naprej srali. Ampak življenje je kljub temu vredno in lepo, ne glede na to ali zunaj grmi in treska ali pa ptički žvrgolijo v sončnem pomladnem jutru (kot naprimer zdajle, zato bom šla rajš kar ven)

Z mnogimi ljudmi lahko govorimo in poslušamo marsikaj, z najboljšimi prijatelji pa smo lahko skupaj v popolni tišini.

Al pa da išče dalje. Kdor išče ta najde (tudi šamana oz. nekoga, ki mu bo pomagal spraviti psiho v ravnovesje). Včas so v naših krajih tudi rekli: "Za vsako težavo rožca rase." Fajn je le, da vsaj približno veš, kaj iščeš in moj post je bil namig v to smer - nisem niti psihiatrinja niti šamanka, sem pa naletela na par zanimivih izkušenj s tega področja. To je pa tud use.

Shizofrenija in (nekatere) druge psihoze so označene kot psihoze- se pravi kot nekaj, kar je narobe - le v zahodni družbi. V šamanskih skupnostih so v šizofrenikih prepoznali ljudi, ki so lahko hkrati ali izmenično prisotni v več različnih področjih zaznave in so jim šamani pomagali to ozavestiti in jih "naučili" delati s to sposobnostjo. Pri nas imamo namesto šamanov psihiatrijo, ki s tabletami zablokira vstopanje v druga zaznavna področja (ali druge svetove), pri tem pa seveda poškoduje tudi ostale dele psihe.

Teoretiki rasizma svoja izvajanja utemeljujejo z genetiko. Ja, verjetno, saj je znano, da si tudi psi in njihovi lastniki sčasoma postanejo podobni...

Inbreeding je sranje (za to trditev obstaja zelo utemeljena biološka razlaga, ampak se mi zdajle ne da iti v neke strokovne razprave, je prevroče). Zato v naravi obstajajo mehanizmi za preprečevanje inbreedinga, še posebno pri višje razvitih organizmih (na primer ptiči in sesalci - kajpak sem sodi tudi človek), ki imajo sorazmerno malo potomcev in si generacije sledijo v daljšem časovnem obdobju (si zato ne morejo "privoščiti" potomcev z izraženimi genetskimi pomanjkljivostmi zaradi inbreedinga). Genska pestrost v okviru ene vrste je za preživetje vrste pomembna kvaliteta, genska pestrost pa se povečuje s pretokom genov med populacijami (ali rasami pri človeku). Rasna čistost je z biološkega stališča torej brez zveze, če ima rasa sorazmerno majhno število pripadnikov, pa je to celo škodljivo, ker je v sorodstvu več možnosti, da se bodo kombinirali in izrazili recesivni "slabi" geni (prikriti geni z neugodnimi mutacijami). Preprečevanje inbreedinga je pogosto povezano z vedenjskimi vzorci, teritorialnostjo, paritvenimi rituali in pravili življenja v tropu. Pri človeku so povsod, tudi pri takoimenovanih naravnih ljudstvih (pri njih morda še najbolj), prisotni tabuji v zvezi s sorodstvenimi partnerskimi zvezami. Z dobrim razlogom! Rasizem je torej v vseh pogledih (od biološkega, socialnega, do etičnega) en zelo destruktiven pojav, ki človeštvu v nobenem pogledu ne prinaša nič dobrega. Zanimivo, kako se ideja o večvrednosti neke rase ali rodu ali familije v nekaj generacijah inbreedinga sprevrže v svoje nasprotje - rasa postane dejansko manjvredna, pri potomcih se začnejo pojavljati prirojene bolezni in pomanjkljivosti (npr. hemofilija v britanski kraljevi družini, displazija kolkov pri nemških ovčarjih ...)

Ja, um res zavaja, filtritira, interpretira in prireja zaznave. Vsaka umska razlaga je subjektivna priredba (lahko zelo omejena) realnosti, ki obstaja izven in neodvisno od uma. Prva reakcija uma, ko naleti na nekaj novega, je to informacijo ali zaznavo spraviti v obstoječi umski okvir, to, kar ne paše v ta okvir, pa zanikati ali ignorirati. Če v tem okviru ni koncepta za pojem "duhovi", bo um (vsaj um večine ljudi) pristransko prej skušal najti opravičilo za izgon pojma "duhovi" iz predstave o realnosti kot pa da bi razširil svoj okvir. Širjenje umskih okvirjev je namreč precej naporno in negotovo in celo strašljivo, zato večina umov tega raje ne počne. Največji umi pa to delajo in ravno v tem je njihova izjemnost in kvaliteta, pri tem pa tvegajo, da bodo hodili zelo blizu roba norosti (občasno tudi čez), pogosto pokasirajo zasmehovanje, zavračanje ali celo preganjanje okolice, ki se tem širitvam upira. O zavedanju omejenosti uma in odpiranju možnosti za preseganje te omejenosti, dobro pove tale anekdota o fiziku Nielsu Bohru. Bohr je v žepu nosil kamen. Na enem srečanju so ga kolegi mal začudeno, mal zbadljivo povprašali, a tak velik fizik res verjame v magične moči enga kamna. Bohr je pa rekel: "Ne, ne verjamem, ampak ženska, ki mi ga je dala, je rekla, da deluje tudi, če ne verjameš."

Bistvo je v gozdu. In jest ne improviziram, (še pr bajti ne), jest nardim wornk al pa sploh nč. (sem hotla tle prpopat ene smeškote, pa mi ne delajo, ne vem zakaj?? Bogami, ne znam jih pričarat, ne pali noben šamanizem tle)

Meni se zdi pa zanimivo,da pri šamanizmu večina ljudi vidi oz. izpostavlja tiste kao posebne rastlince, ki naj bi jih šamani uživali, t.i. "rastline moči", "spoznanja" in tako naprej ... Pa sploh ni point v tem, šaman lahko stanka tud pol litra šnopsa al pa par ur bobna kot utrgan al pa nič od tega ... in bo dosegel stanje zavesti,v katerem lahko opravlja svoje šamanske posle. In vse to lahko počne tud sosedov Joža, pa bo samo zadet ko opica in nič drugega. Bistvo šamanizma je čist drugje.

Bojan, pa ti veš, kako se pride v gore (če seveda misliva iste gore - se pravi hribe kot je npr. Prisojnik ipd.)? Tako, da hodiš v breg, zadihaš, se orenk segreješ in zašvicaš, srce ti nabija čez sto na minuto - skratka po tvoje sama škoda umu in srcu - ni šans, da bi takole srečal boga. Sicer pa mi, prosim, razloži, kako ti hodiš v hribe, če seveda sploh hodiš, ne pa greš kar direkt v kakšni meditaciji. Sicer se pa strinjam, da človek v hribih res malce lažje pride v stik z duhovnim, ampak tisti psihofizični napor ob hoji in plezanju je po moje ključni del približevanja božjemu in sploh ne ovira.

Tole bolj za inspiracijo - včasih te čist zadene muska, ki je prej sploh nisi imel navade poslušat. Pr sedemnajstih sem v glavnem poslušala Dead Kennedys, Clashe, Pankrte in v tem stilu naprej. Potem pa sem tiste počitnice preživela v Rusiji (takrat še čist komunistični) in so me v Leningradu (za tiste mal mlajše - to je današnji in nekdajšnji Sankt Peterburg) peljali na koncert, kjer so igrali Šostakovičevo 5. simfonijo. Pravo odkritje, noro dobra muska se mi je zdela in se mi zdi še danes. Nazadnje pa sem nekaj podobnega, ampak v čist drugačnem kontekstu, doživela pred nekaj leti, ko sem bila na Okrešlju na komemoraciji ob obletnici tiste hude nesreče, ko je nad Okrešljem padel helikopter in so se smrtno ponesrečili štirje gorski reševalci. Tam so na planinski trati igrali tudi duo trobent in kvartet trobil. Nikoli nisem ravno poslušala pleh muske, ampak tisto, tisto ... no, tisto je bilo pa božansko. Ne spomnim se, katere skladbe so igrali, ampak zvok trobent je kar plaval nad krnico, nekako prišel v resonanco z gorami... totalno ganljivo je bilo in večina ljudi je imela čist solzne obraze. Fajn je bit odprt in se ne omejevat s predalčkanjem muske (knjig, filmov... ljudi nenazadnje)

V resnic nič kaj bistveno ne pomaga, lahko zmečeš na kupe denarja za raznorazne pripravke, pa se bo to komaj kaj poznalo. Pomaga to, da ne gledaš idiotskih reklam, ki ženske prepričujejo, da je ta v veliki večini primerov (dobro, pustimo tle redke res hude oblike celulita) ČIST NORMALNA in celo seksi ženska pritiklina nekaj nevzdržno grdega, kar je treba nujno odpravit. Samo pomislite kakšen super biznis za kozmetično industrijo: uspelo jim je prepričat vesoljno ženstvo, da je celulit nekaj nevzdržno grdega in ga morajo odpraviti, ima ga pa vsaj malo kakih 90% žensk in je to čist naravno stanje ženskega telesa!

Itak. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif

Prva stvar, ki mi prišla na misel ob tej sliki, je spomin na Titove čase. Prav takole smo stali, tudi vsi enako oblečeni (samo namesto oranžne smo imeli modra krilca oz. hlače, bele bluzice, rdeče rutke okrog vratu, na glavah pa pionirske kapce), enako smo stegovali vratove, kdaj Ga bomo končno ugledali. In potem se je pripeljal On, tovariš Tito v čisto podobnem belem ali včasih črnem avtomobilu. Zgolj naključna podobnost?