Iknee

Breme dokaza? Prosim, povej konkretno, o kakšnem dokazu govoriš? Kar se tiče duhovnega je pa tako, kot pri vseh stvareh, ki jih občutimo: najprej čutilna zaznava, potem pa racionalizacija te zaznave. Jaz sem odraščala v ateistični, orto-znanstveni familiji in sem bila tudi sama ateistka, nikoli nisem verovala v duhovno in tudi danes prav nič ne verujem. Moj odnos do duhovnega se je razvil na osnovi lastnih zaznav, ki jih v okviru današnje znanstvene paradigme nisem mogla racionalizirati (ker znanost pač še ni raziskala teh vrst energij, tako kot pred dvesto leti še niso poznali X-žarkov in radioaktivnega sevanja), sem zanje našla razlago v duhovni literaturi in pri ljudeh, ki so imeli podobne izkušnje in več znanja o tem. Znanost je v resnici sorazmerno ozek način obdelave naših zaznav, značilen za t.i. zahodno civilizacijo. Če znanost (še) nima dokaznega "orodja", da bi v okviru svoje paradigme lahko dokazala nek pojav, to še ne pomeni, da ta pojav sploh ne obstaja, in da je tisti, ki ta pojav čuti, v zmoti. Zgodovina znanosti je polna takih primerov, ko so nekoga, ki je zagovarjal nek pojav, ki še ni imel znanstveno veljavnih dokazov, imeli za popolnega bedaka in sanjača, ko pa je znanost razširila svojo paradigmo in razvila dokazno orodje, pa so taistega človeka proglasili za genija. Ampak se bojim, da tole moje pisanje ne bo imelo nobenega učinka. Alan, pri tebi imam občutek, kot da bi barvno slepemu poskušala razložiti, kaj so to barve. On pač barv ne zaznava, zanj je črno-beli svet edina realnost in trdi,da smo tisti, ki barve vidimo, v nekih halucinacijah ali pa nekomu kar verjamemo, da nekje v nekih nebesih obstaja nekaj takega kot so barve. Ker nima izkušnje zaznave barv, tega preprosto ne more dojeti. Nikjer nisem zanikala naravnih pojavov. Trdim pa, da so fizikalni zakoni način dojemanja realnosti, ne pa realnost sama po sebi,isti naravni pojav se da razložiti tudi kako drugače. Že kvantna fizika presega mehanicistično razlago realnosti, duhovnost pa gre še korak naprej. S tem, da niti duhovno znanje ni realnost, ampak so tudi to produkti našega razmišljanja. Če fizikalne zakone jemlješ kot absolutno in edino veljavno realnost, nisi nič drugega kot vernik, slep za vse, kar ni napisano v učbeniku fizike. Se mi zdi pa zanimivo, da si dal za primer ravno gravitacijo, ki je fizika sploh še ne zna razložiti in razen opisa direktne izkušnje ne zna o tem podati prav nobene razlage, prav tako kot velja za transpersonalne izkušnje številnih ljudi. Ne, res se ne bom vrgla z gore, ker čutim svoje telo in telo Zemlje in silo med nama. Prav tako pa čutim tudi svoje duhovno telo in duhovno telo gore, na primer, in lahko v molitvi in meditaciji dobim informacije o gori - lahko vstopim v transpersonalno polje in začutim goro še drugače, njeno stanje, njeno dinamiko in posledično ne rinem v težave pri plezanju tako kot tisti, ki jim je transpersonalni svet tuj in ga ne priznavajo. Veš, kolikokrat se mi je že zgodilo, da so me kolegi, ki so se za las izvlekli iz kake zagate, kasneje presenečeni vprašali, pa kako si vedela, da ne smeš takrat tja? Pred petimi leti se mi je zgodilo, da se mi je med vožnjo nenadoma, ne da bi sploh razmišljala o čemerkoli podobnem, pojavila pred očmi podoba plamenov, ki švigajo izpod pokrova motorja mojega avta. Nič sumljivega ni bilo videti od zunaj, nič ni smrdelo, zato se nisem ustavila, da bi preverila zadevo in sem kar peljala naprej. Po kakih dvajsetih minutah vožnje pa se je avto dejansko vžgal. Verjetnost, da sem slučajno pomislila na požar v avtu tik preden se je to dejansko zgodilo (pa še nikoli prej, niti ni bilo nobene okvare na avtu, ki bi napeljala na to misel) je neizmerno majhna, sploh če upoštevamo, da se mi je ta predstava vrinila v razmišljanje o nečem čisto drugem.

Tega, ali je to, kar čutimo le v nas ali pa obstaja tudi zunaj nas, ne moreš objektivno preveriti in to velja za vse, kar čutimo, ne le za čutenje transpersonalnega. Ker kaj pa je sploh preverjanje? Zaznava s čutili + procesiranje v možganih (tu mislim tako pet osnovnih čutov in tudi bolj subtilne povezave čutenja in procesiranja kot je intuiticija). Kar pomeni, da zaupamo svojim čutom in to kar občutimo, v možganih procesiramo kot svoje zunanje ali notranje okolje oz. telo. Kako to, kar čutimo, procesiramo v možganih, pa je v veliki meri priučeno v zgodnjem otroštvu. Če si naučen, da občutenje transpersonalnega ignoriraš (ker so starši to v otroštvu ignorirali ali celo osmešili in grobo zavrnili kot traparije ali sanjarije), potem tega možgani ne bodo več procesirali kot zaznavo. Jaz sem se že v prvem letniku gimnazije spraševala, ali so fizikalni zakoni, ki smo se jih učili v šoli, res zunaj nas ali pa je to pravzaprav v naših glavah. In tudi prišla do sklepa, ki ga do danes nisem spremenila, da tega pravzaprav sploh ni mogoče preveriti, ker vse, kar lahko preverimo, (tudi fizikalne pojave, ki jih merimo z inštrumenti!) moramo najprej občutiti, potem pa procesirati v naših možganih in torej ni in nikakor ne more biti objektivno, ampak je v vsakem primeru produkt naših možganov. Pri verjetju gre za to, da nekaj procesiramo v možganih na osnovi neke informacije ne da bi to zaznali s čutili, za razliko od procesiranja na osnovi občutenja. Če transpersonalno (oz. duhovno) čutiš, potem pač v možganih to obravnavaš kot zaznavo, ne kot vero. Pri čemer je ločevanje zunaj/znotraj bitja v tem primeru popolnoma nesmiselno, ker je značilnost duhovnega, da je tako zunaj kot znotraj človeka hkrati.

Noben drug sesalec razen človeka ne skače gol naokrog pod žgočim soncem, živali imajo dlako, perje ali luske za zaščito pred vremenskimi neprilikami, tudi pred premočnim soncem. Ljudje smo pa dlako izgubili in pridobili obleko. Kreme so ali škodljive ali pa neučinkovite kot zaščita pred učinki sonca. Torej zelo preprosta rešitev: oblecite se. Tanka, ohlapna bombažna oblačila, ki pokrijejo večino telesa, so super! Zaščitijo pred neposrednim sončnim sevanjem in tudi pred vročino. Sploh ni res, da se moraš sleči, da ti ne bi bilo vroče! Ravno obratno! Nobeno ljudstvo, ki živi v puščavskem in tradicionalno tudi mediteranskem področju, ni slečeno, prav vsi imajo dolga, ohlapna oblačila, ki pokrivajo celotno telo. Samo malo zdrave pameti rabiš in poguma, da se upreš modnim traparijam in obsedenostjo s tem, da moraš biti za vsako ceno nevemkako slečen in seksi. (pa saj si seksi lahko tudi pokrit/a - včasih je prikrito še bolj privlačno).

Zakaj je verovati v transpersonalno bolj smiselno kot verovati v konkretno ljubezen? Kot da je transpersonalno nekaj nadnaravnega, nekaj, česar se ne da občutiti, nekaj kar "ne obstaja zares" in ti zato ne preostane drugega, kot da veruješ ali pa to zate sploh ne obstaja. Transpersonalno je naravno, da se ga občutiti in zato ni treba nič verjeti v njegov obstoj, ampak ga je mogoče preveriti. Je pa za to včasih potrebno nekaj prizadevanja in časa - tako kot v znanosti. Če pa seveda kar a priori zanikaš obstoj transpersonalnega, potem seveda ne boš imel nobenega motiva, da bi preverjal. Saj ni problema, vsak pač razmišlja in živi po svoje, dokler takšen človek drugim, ki imajo dejansko izkušnjo s transpersonalnim, ne začne soliti pamet in se po možnosti še posmehuje, to pa res ni ok.

Jest se tud strinjam. (A ni fajn, da se enkrat kar strinjamo? No, pa tud mal dolgčas. )

Ja. Je pa za debato dobro, da se zmenmo, da vera in religija nista eno in isto; če mimogrede ugotovimo, kaj je to religija, to kvečjemu pomaga. Ni bil moj namen speljati temo "vera" v temo "religija".

Teritorialnost ni črta na zemljevidu, to je naravno dejstvo. Živali ne delajo nobenih zemljevidov, pa so še kako teritorialne: označujejo svoje teritorije in jih tudi branijo pred drugimi (to ima pomen v ekosistemu, ampak ne bi šla zdaj v neke dolge ekološke razlage). Z ljudmi je isto. To je pač naravna človeška lastnost, v osnovi v tem ni nič bolnega. Druge sprejemamo, dokler imamo občutek, da ne ogrožajo našega teritorija, oz. da lahko na našem teritoriju izpolnjujemo vse svoje potrebe. Ko temu ni več tako, začnemo tiste, ki jih prepoznamo kot ogrožujoče tujce, tako ali drugače preganjati. Eni se začnejo počutiti ogrožene prej, drugi kasneje (velja tako za posameznike kot za družbe kot celote), vsak pa bi slej ko prej odreagiral, če bi se priseljevanje stopnjevalo do te mere, da bi neposredno začutil negativne posledice. Migracije lahko v začetku ali če gre za manjše skupine ljudje dojemajo tudi kot pozitivne - prinesejo nekaj novega, nove rešitve, ideje. Migracije so vedno bile in vedno bodo in so vedno imele tako sinergistične učinke v pozitivnem, ustvarjalnem smislu, kot tudi negativne, destruktivne učinke na neko kulturo.

Krišnamurti je hud! Definicija religije v SSKJ me pa preseneča, morm rečt. Če bi jo prebrala brez gesla "religija" bi težko uganila, kaj pravzaprav poskuša pojasnit, kr neki na splošno. Tud možaki, ki so pisali SSKJ, ga očitno včas pihnejo (pa glih pri religiji ) Če se prav spomnim ene definicije iz sociologije (ki mi je kar všeč) - gre nekako takole: Religija je verovanje v obstoj in delovanje boga in/ali drugih duhovnih bitij ali sil, skupaj z obredjem, ki je s tem povezano in posvečenimi ljudmi,ki imajo v družbi posebno vlogo v povezavi z obredjem - taki in drugačni duhovniki, lame... Tako nekako. Mislim, da o religiji lahko govorimo kot o družbenem in ne zgolj zasebnem fenomenu (kot bi bil npr. nazor, zavest ali prepričanje v obstoj duhovnega sveta ...). Ne vem pa, kako bi tujko religija prevedli v slovenščino - mogoče verstvo (kot širši pojem od verovanja, ker vključuje še ves sistem obredja in ostalega)?

Če smo domnevno zboleli zaradi neravnotežja kot posledice eksotične prehrane, potem bi bilo zdravilno, če bi se vrnili k čimbolj naravni avtohtoni prehrani, ne pa da namesto tega gremo še po zdravilo v eksotične kraje, a se ti ne zdi? Zelo neekološko (transport z letalom, predelava in shranjevanje ...) in nepotrebno. Seveda lahko zbolimo za malarijo ... in tudi nikjer ne trdim, da eksotične substance na nas nimajo zdravilnega učinka (kratkoročno), trdim pa to, da jih v resnici ne rabimo, ker pri nas raste vse, kar res rabimo in to ima dolgoročno tudi boljši učinek na naše zdravje, ker je v harmoniji z našim okoljem, katerega del smo. Saj, kaj pa je pravzaprav zdravje drugega kot harmonija v nas in z našim okoljem? Pri psihozah nisem mislila na kake čustvene probleme, ki jih lahko zrihtaš z izpovedovanjem, katarzami in podobnim. Mislila sem na bolj resne zadeve kot so izguba / razpad osebnosti ali delov osebnosti, paranoje, shizofrenija... Osebno poznam ali vem za nekaj ljudi, ki se jim je to zgodilo. Nekaterim že po nekaj zadevanjih s travo, nekateri pa so jo pohali več let, preden jih je odneslo. Da se po takem sestaviš, ni zadosti le kak obisk psihologa in mal joka in kričanja. Na žalost tudi naša psihiatrija s tem ne zna glih najbolš, dajo jih na tablete, kar zadevo še poslabša... Tako da trava ni glih nedolžna. Je pa verjetno tak razvoj posledica več dejavnikov - genskih predispozicij, osebnosti, kako jemlješ marihuano pa še kaj ... Najbrž pa so res nekateri, ki jim marihuana lahko koristi brez večjih negativnih stranskih učinkov.

Tvoja težava je v tem, da s svojim energijskim poljem (predvsem čustvenim - to ni vedno le stvar srca)vdiraš v energijsko polje ljudi, s katerimi delaš, to pa ni dobro niti zate, niti zanje. Veš, v resnici se ne zdravi s svojim osebnim energijskim poljem, namesto tega naj bi bila posrednica umiverzalnega energijskega polja, in tako le omogočaš pretok čiste, nevtralne energije brez lastnih čustvenih projekcij. To pomeni, da tudi ničesar ne pričakuj od zdravljenca. Do tega pravzaprav niti nimaš pravice, vsak človek ima svojo pot, svoj tempo in svoj način razvoja in zdravljenja. Tvoja pričakovanja so v resnici tvoje osebne projekcije na tega človeka, tvoje želje, ki ti zamegljujejo pogled na tega človeka in ti preprečujejo, da bi ga res razumela in dolgoročno učinkovito zdravila. Ne, ne razdajaj SE! Razdajanje te pušča prazno in bolečo in povzroča zamero, ker te energije ne dobiš nazaj. Vedeti moraš, da je nikoli ne moreš dobiti nazaj od človeka (tudi če bi ta človek to hotel, ti je ne bi mogel dati v taki obliki, da bi ti to dlje časa držalo), pa tudi zdravljencu to dolgoročno prav nič ne koristi, kot si že sama ugotovila. Namesto razdajanja se odpri univerzalnemu energijskemu polju, ki naj teče skozi tebe, te napaja in čisti, s svojim delovanjem pa omogočiš pretok te energije tudi skozi svojega zdravljenca. Tako pravzaprav ne zdraviš in čistiš ti s svojo energijo, ampak deluje univerzalna energija. Mislim, da sem ti s tem odgovorila tudi na tvoje zadnje vprašanje: Koliko prenašaš svoje občutke na zdravljenca je odvisno od tega, s katero energijo delaš. Če se le odpreš in dovoliš da deluje univerzalna energija skozi tebe, ti pa si pri tem popolnoma umirjena, potem bo vse v redu tako zate kot za tvojega zdravljenca.

Koka spada v Južno Ameriko. V vsaki deželi rastejo rastline, ki so v skladu s tistim podnebjem, okoljem, drugimi rastlinami, živalmi in tudi ljudmi, ki tam živijo. Naše avtohtone rastline so za nas najboljše, najbolj zdravilne in popolnoma zadostujejo. Prepoved uporabe marihuane v zdravilne namene pa je nesmiselna, če jo primerjamo z množico drugih zdravil, ki imajo bistveno hujše stranske učinke in tudi povzročajo psihično ali telesno zasvojenost. Po drugi strani je pa tudi res, da tudi njeni stranski učinki niso tako nedolžni (npr. pri nekaterih ljudeh lahko sproži zelo resne psihoze), ni vsaka stvar za vsakega in tudi ne ob vsakem času in vsakršnih okoliščinah.

A ni to zadosti? V umirjen um in tišino pride ravnovesje in vse, kar rabiš vedet in razumet ... res ni treba kaj dost več kot umirit um. Ja, res, kateri mi? Če kdo deli ljudi na sebe in mogoče še kakega izbranca in vse druge (zaostale nevedneže) - kaj to pove o tem človeku?

Fajn, Čipičipsi (sori, ker pišem kar po domače, ne da se mi kar naprej razmišljati, kje vse so tisti ch-ji in ipsiloni, pa še bolj simpatično mi je tako). Žena je sploh fajn "stvar" na duhovni poti . Pri potovanjih v druge svetove je pomembno vedeti, da greš lahko varno in dobro samo tolk navzgor, kolikor si se pripravljen spustiti navzdol - v ta zemeljski svet kot tudi v senčne svetove podzavesti, kjer nas veliko večino ljudi čaka še veliko dela. Duhovna pot je vedno oboje: pot v svetlobo in v senco, v zgornji in spodnji svet. Če čutiš, da je delo z ljudmi nekaj, kar naj bi počel, moraš vedeti, da te čakajo potovanja v oba svetova. Potovanje v spodnji svet je povezano s težkimi preizkušnjami, ki ti prinesejo skromnost in ponižnost, in le to te lahko zares pripravi na zgornje svetove in delo z ljudmi.

Nič ne bo prišlo, vse že je, in je bilo že od vekomaj. Samo oči in srce je treba odpreti in malo zdrave kmečke pameti in to je vse, kar rabiš, da je svet lep in tvoje življenje izpolnjeno. Vse kar rabimo, je tukaj, nikoli ne bo prišlo nič več. Ta njuejdževska pričakovanja so le kup fantazij in zavajanj.

Pri hoji čez stene? - najbrž misliš skoz, a ne? No, recimo, da skoz: če boš to izvajal v praksi v budnem stanju, pazi da se ne porežeš (vlomilci in specialci to obvladajo - mal se pozanimaj!), pri hoji skoz zid pa raje poišči kako luknjo - recimo vrata , sicer pa pazi na glavo, zna bit boleče. V stanju spremenjene zavesti pa seveda lahko tud kar direkt, ker seveda tega ne počneš s telesom. Ampak - tud ne z egom! Zato se s temi stvarmi raje ne hvali naokrog in porihtaj svoj ego najprej, ker sicer te eksperimentiranje s spremenjenimi stanji zavesti lahko odnese v zelo čudne svetove in te bo ob povratku zelo bolela glava - v prenesenem pomenu besede se boš namreč res zaletel v zid. Moči in sposobnosti morajo biti namreč v sorazmerju z zavestjo in v obratnem sorazmerju z egom, če nočeš povzročiti sebi in drugim veliko težav. Učenje v zenovskih samostanih se ne začne s hojo skoz stene, ampak z z ribanjem stranišč. (čeprav se fantom, preden pridejo tja, gotovo sanja kaj podobnega kot tebi)

Prerekanje o Bogu

Telo ne menja maščob z mišicami, čeprav to mogoče na zunaj izgleda tako. En proces je izguba maščob, drugo pa izgradnja mišic, pri čemer se maščobe ne porabljajo direktno za izgradnjo mišic, niti kot vir energije ne. Maščobe najbolj učinkovito porabljaš z aerobnim treningom - tek, kolesarjenje, plavanje - vse to v počasnejšem tempu, a dolgo časa (najmanj eno uro vsak dan, idealna za izgubo maščobe pa je več-urna hoja v hribe (izberi hrib brez koče ) . Pri bolj intenzivnem treningu (hitrejši tempo za krajši čas, delo z utežmi)je izgorevanje maščobnih zalog prepočasno za oskrbo mišic z energijo in se zato ne kurijo maščobe ampak se porablja pretežno glikogen iz mišic in jeter, ki se potem nadomesti z glukozo iz hrane. Za hujšanje torej intenzivni trening in delo z utežmi ni primerno, je pa to način za povečevanje mišične mase. Če hočeš izgubiti maščobo in povečati mišično maso, moraš torej kombinirati oba načina treninga. Aerobni trening po možnosti vsak dan, intenzivno mišično delo (vaje za moč z utežmi in/ali z lastno težo, šprinti, hiter tek v klanec ipd.) pa vsak drugi, ker se mišice ne izgrajujejo med treningom, ampak v obdobju počitka po treningu - trening je za mišične celice spodbuda za izgradnjo novih krčljivih beljakovin in posledično povečanje mišične mase in moči mišice.

Moja babica je imela Pralni Stroj, prvega in edinega do smrti (tako kot dedka za moža ), bliz 40 let je zdržal. Moj Kandi, mu je prijazno rekla in ga potrepljala vsakič, ko ji je opral še eno žehto. Mogoč ji je zato tako dobro in dolgo delal (in dedek tudi )? Se mi zdi, da je znala tud mal čarat tale moja babica. Take preproste vsakdanje coprnije z velikim učinkom..

Verjetno res kvečjemu koristi, ker človek, ki ima eno solidno znanje, mora pa res že hudo lagati samemu sebi, če hoče prodajati prazno slamo, s prazno glavo gre to verjetno lažje Ni pa nujno, da je to ravno šolsko znanje. Pomislila sem na našo sosedo, ki je sicer kmetica, ima komaj osnovno šolo (še to ne vem, če čist do konca), pa je taka zdravilka, da kapo dol. Ne vem sicer, če glih hodi po vodi , definitivno pa razume stvari in pozna vsako zel daleč naokrog.

Se čist strinjam. V resnici vemo zelo zelo malo, pa še to je vprašanje, če res vemo, če niso to le naše predstave, ki so pod vplivom naše zdajšnje civilizacije. Hočeš nočeš bolj ali manj "plavamo" v predstavah te naše družbe kot ribe v vodi in karkoli pač razlagamo o drugih oddaljenih civilizacijah hočeš-nočeš razlagamo z našega vidika. Temu se najbrž ne moremo čisto izogniti, je pa že veliko, če se tega zavedamo in dopuščamo, da je lahko tudi drugače!

Jaz lahko ti pa ne... tralala-hopsasa...igricavesela...

svašta! In kje je to pisano? Sam ne mi rečt, da v Bibliji! Ti Boga! A tko je to s tem ameriškim Bogom in Dnarjem! Jaz sem pa leta preživela v zmoti, da je Američanom Dnar Bog, se prav da verjamejo v Dnar namest v Boga in majo zato ta napis na dnarju (obnašajo se res tko -no, vsaj zelo veliko njih) Jaz sem kar nekaj časa preživela v ZDA in moram priznat, da se mi ni zdela prav nič blagoslovljena država. Sem se kar z veseljem vrnila v tole našo od Boga pozabljeno Slo. A ti je to Bog osebno izpovedal? Al mogoče tud to v Bibliji piše? Amen.

Ne, življenja ne, odnos med materijo in energijo pa precej dobro. Znanje o kvantni fiziki ima zelo malo ljudi, pa še to po mojih izkušnjah nima veze s tem ali si zdravilec (in kako dober si). Nobenega kvantnega fizika ne poznam, ki bi bil tudi zdravilec - kar sicer nikakor ne pomeni, da jih sploh ni, so pa (če so) redki; obvladovanje kvantne fizike še ne pomeni, da boš znal hoditi po vodi. In obratno - vodohodci niso vsi glih kvantni fiziki, je pa res da poznajo svet izven zakonov klasične mehanike, vsaj iz izkušnje, vendar to še ni kvantna fizika (mogoče jo pa v nekem smislu lahko celo presega)

Princip nedoločenosti in teorija relativnosti opisujeta svet na isti ravni pojavov, na kateri ne moremo več ločevati delcev (materije) in valovanja - torej nivo kvantne fizike. Zato je v primeru, ko govorimo o zelo poljudnih zadevah na tem nivoju opisovanja pojavov ločevanje fizikalnih teorij pravzaprav nepotrebno cepidlačenje - vsi dobro vemo, v čem je point, a ne. Če je pa že govor o Bogu in kvantni fiziki (ali teoriji relativnosti), je pa zanimivo, da se v Einsteinovih časih razvila zelo burna debata o bogu med fiziki. In še vedno nismo pogruntali nič novega na to temo, in zelo verjetno tudi mi na tem forumu ne bomo. Verjetno bi bilo bolje vzeti v roke zenovske koane, iti nekam v eno vukojebino in jih mal študirati. Ko jih ima um že čist dovolj in preveč in se neha naprezat, se pa mogoče res kaj posveti v zvezi z Bogom.

Po čem pa sklepaš, da obstaja nekaj, kar ni energija, ampak materija? Če smo že pri duhovnosti - mnogi (ne samo duhovno izročilo vzhoda, tudi Indijanci to vedo, pa gotovo še kdo...) itak pravijo, da je materija iluzija (maya) in je v bistvu vse energija. In v tem smislu (zelo poenostavljeno) pravi tudi kvantna fizika.