Iknee

Se bojim, da prvi možakar ni manipuliral s časom, ampak je samo mal bolj potegnil korak, oni drugi pa ni hotel biti slabši in je tudi pospešil. Skratka, mal sta zmanipulirala svoje mišice, da sta ujela tisti bus. Lahko pa sta seveda tudi mislila, da manipulirata s časom. Kar je v bistvu vseeno. Glavno je, da sta ujela tisti bus. Razen, če ni tudi bus relativen in padeš ven takoj na naslednji postaji, če slučajno podvomiš v to, da si ga res ujel. Tu seveda pomaga pozitivno mišljenje, kar samozavestno moraš verjeti, da res sediš na busu, pa bo že šlo (pa čeprav ti je ušel in sediš na plastičnem stolu bus postaje)

Tu je na delu podzavest in zato seveda ne moreš ničesar stuhtati - z drugimi besedami, razum do podzavesti nima dostopa. Lahko nas sicer sprašuješ za namig, kaj bi to lahko pomenilo in potem v mislih premetavaš razne možnosti sem in tja, ampak to ne bo kaj prida pojasnilo stvari. Meditacija, ki ti jo predlaga Moytsa, ima kar dobre možnosti, da ti odpre (ključ!) pot do podzavesti in tudi višjih spoznavnih ravni, ampak samo, če v meditaciji res umiriš um in se odpreš intuitivnemu dojemanju simbolov. Kaj se ti bo razjasnilo,boš pa ti nam povedala in ne obratno (če boš seveda to hotela ).

Domače živali so v primerjavi z divjimi neprimerno bolj zaščitene, odstotek njihovega preživetja in preživetja njihovih mladičev je v primerjavi z divjimi živalmi (volkovi, divjimi mačkami) nekajkrat višji (za primer: pri volku doživi paritveno starost le med tretjino in četrtino mladičev iz legla. Tudi kasneje številni volkovi in divje mačke poginejo zaradi pomanjkanja plena, poškodb,... ) V uravnoteženem, stabilnem ekosistemu je pač poskrbljeno za to, da se nobena vrsta pretirano ne razmnožuje in populacije ne nihajo zelo izrazito. Ker je preživetje mladičev sorazmerno majhno, imajo živali temu primerno več mladičev -na zalogo, bi se dalo reči v hecu. Če bi v našem pred naravno selekcijo zaščitenem okolju dopustili razmnoževanje v taki meri kot v naravi, bi s tem pravzaprav ustvarjali nenaravno situacijo, kjer ni selekcije, to pa neizogibno vodi v hude probleme (prenaseljenost z določeno vrsto z vsemi posledicami kot so zanemarjanje, hiranje, širjenje bolezni, vedenjski odkloni, negativne reakcije okolja etc.) Ni kaj, čovek mora pri svojih domačih živalih prevzeti nalogo selektorja, tako ali drugače. Zdaj je samo še vprašanje, kako. Meni osebno je kastracija psov in mačk precej neprijetna reč. Ker živimo v neposredni bližini gozda, je preživetje mačjih mladičev precej majhno zaradi lisic, ujed in sov, zato mačk ne steriliziramo. Psico pa smo sterilizirali, ker preprečevanje parjenja enostavno ni uspelo, je že nekako našla priložnost, da jo je pobrisala, ko so okrog hiše začeli krožiti po trije do štirje vaški lepotci v času njene gonitve. V tem primeru se mi je sterilizacija zdela edini razumen ukrep. Kam pa bi sicer s šestimi mešančki na leto??

Ja, tud jest ne. Mladi mački imajo itak še tako gibke hrbtenice, da ne vem, kaj bi blo tu za štelat (itak se mi zdi, da ljudje na splošno naravo velik preveč "štelamo") Pa tud še nism vidla kake mačke dvigovat mladiča za repek, nekak verjamem, da so mačke kr dobr izobražene za svojo mladež gor spravt (z redkimi izjemami kot je bila mal prej omenjena naša rahlo glupa mačka), najbrž bolš kt mi, ki tule pametujemox;)x

Tale slikca me spominja na na našo (zdaj že bivšo) tigrasto muco. Ko je zapadel (njen) prvi sneg - kakega pol metra pršiča - je najprej malo debelo gledala, potem pa začela navdušeno riti takšne rove po snegu sem in tja, neznansko jo je to zabavalo. Bila je zelo prisrčna, ampak tudi najbolj nerodna in neumna mačka, kar jih je kdaj bilo pri nas. Čisto v njenem stilu je bilo njeno prvo leglo prava katastrofa, dva mladička sta ji poginila takoj po rojstvu - verjetno jih je zaradi nerodnosti zadušila, eden ji je poginil kak teden kasneje, ker ga je očitno kar pustila ležati, kamor se jih je skotalil, četrtega pa je po dveh tednih preprosto zanemarila in kar odhajala tud za ves dan, na kake mačje žure najbrž, revček je pa doma jokal. Ni nam preostalo drugega, kot da ga damo v posvojitev mački naših prijateljev, ki je takrat tudi imela mladiče. K sreči ga je sprejela. No, s teh mačjih žurov je po dveh mesecih prišla domov še enkrat breja. Tokrat je pa že mal bolj obvladala zadevo in je čisto lepo spravila gor tri mucke. Najbolj nenavadne mačke, kar sem jih imela. Eden je svetlosiv s temnosivo tigrasto glavo in repom in modrimi očmi, drugi ima pa kožuh take barve in vzorca kot rakun. No, mačka je lani kar izginila, pojma nimam kam - možno tudi, da jo je odnesel lisjak, mački so pa še pri nas. K sreči so pamet podedovali po svojem nenavadnem (neznanem) očetu.

Edini ekoturizem je ostati tako blizu doma, da greš lahko na izlete peš al pa z biciklom in spoznavaš tiste ekosisteme tam in ugotavljaš, kaj bi lahko naredil, da bi ohranil tisto konkretno biotsko pestrost tam. Vse ostalo je le oglaševanje turističnih agencij, ki so v takoimenovanem ekoturizmu našle svojo tržno nišo (in NIČ ne prispeva k zniževanju toplogrednih plinov in k povečani biotski pestrosti ali k bolj uravnoteženemu razvoju človeške družbe - ekoturizem je, skratka, en marketinški nateg!)

Sem premišljevala, kaj bi se dalo reči o Bogu, na vso moč sem gruntala in napenjala možgane in sem naenkrat ugotovila, kako svinjsko tipkovnico imam in da jo bo res treba spucat. Evo, to je to, kar majo moji možgani za povedat o bogu http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_approve.gif. (kajpada bi lahko citirala celo vrsto modrih izjav o Bogu od Ničeja do Sajbabe in raznih njuejdžerski variacij na temo bog naprej in nazaj, ampak to nekak ni bil namen, ti tipčki se lohk tud motjo, kako pa lohk človk ve, da majo pa glih oni prov).

No, Bog, kaj pa ti praviš na vse tole nakladanje?

Ja, seveda, imaš prav, to je v osnovi vzrok. In to v človeku povzroča hude notranje napetosti, ki se jih da odpraviti tako, da pogledaš in zaceliš vzrok, ampak to je naporna in znabiti tudi boleča POT. Predvsem je treba zdržat tiste notranje napetosti, tega pa marsikdo ne zmore ali pa ne zmore takoj in iz tega se razvije to, kar opisuje Rozmanova kot razne nekemične zasvojenosti. V bistvu Rozmanova in Mayita govorita o eni in isti stvari in tudi Rozmanova navaja iste vzroke kot Mayita. Posledica tega je lahko tudi obsedenost z odnosom z določeno osebo (ali zasvojenost), čeprav je odnos travmatičen, in pa pretirana ali čisto nerealna pričakovanja, vse to pa ne izvira iz ljubezni, ampak iz notranjih napetosti, čeprav temu zaradi intenzivnosti in dramatičnosti čustev rečejo ljubezen.

Evo eno kratko silvestrsko poročilo S sosedo ugotavljava, da je najbolj fajn praznovat doma (sploh če si doma v hribih in je itak lepo ko v pravljici) in si povabiš take goste k dol padajo od zimske idile in nič ne komplicirajo okrog drugih stvari. Smo dali en glinen protfan s pečenko in zeljem v šporhet na drva in se je zadeva sama lepo pacala ene štir urce, mi smo pa čvekal in je bilo čist useen kolk je ura in kaj je treba oz. ni treba počet... no okol polnoči se je pa mularija mal preganjala naokrog in petardirala in raketirala ko na fronti, ta star smo se pa sprehajal okol bajte in je blo super, ker je sneg tko trd, da se dal kar po vsevprek hodit kjerkol si hotel in zvezde so se super vidle... in to je bilo to za konc leta. Za naprej pa upajmo, da bo Sonce še na nebu in lepo pridno krožilo od vzhoda na zahod in da bo naslednje jutro spet vzšlo. Vse ostalo bo pa že nekak anede... http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gifhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon25.gif

Meni se v zvezi z religijami postavlja vprašanje, ali duhovni razvoj posameznika v resnici rabi religijo? Ali pa mogoče (nekateri) ljudje rabijo religijo zato, da se tudi na duhovnem področju počutijo del skupnosti (nekateri pa to s pridom izkoriščajo za oblast in nadzor)? Zanimivo pri vsem tem je pa to, da se v vseh kulturah na svetu tisti, ki se predajo duhovni poti in zavestno stopijo na pot duhovnega razvoja umaknejo (vsaj za neko obdobje) v samoto, kjer prakticirajo neposreden stik z duhovnim svetom - in to na podoben način, ne glede na to ali pripadajo budističnim, šamanskim, krščanskim ali muslimanskim ... kulturam (namenoma sem napisala kulturam, ker ti ljudje pogosto niso del ozko determiniranih religijskih institucij ali sekt in njihovih praks)

Moj ego se ne da kr tko, mora mal brcnit včas http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif ... Pa da ga mal utišam, tema o umiranju je ful zanimiva, da preberemo rajš še kaj o tem? Ima kdo kako izkušnjo s tem?

Polnilo? Česa? Prostora na forumu? http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif Ja, zgodba je seveda resnična, jaz sem že zdavnaj ugotovila, da življenje ponuja toliko dobrih zgodb, samo oči je treba odpreti, da se ne splača truditi in si kr neki izmišljevati. Seveda pa imajo bralci pravico do mnenja, da neka Iknee (kdorkoli si je že izmislil ta nick) kr neki maši prostor na tem forumuhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif

No, zgodba o babičini smrti je pravzaprav srednji del cele zgodbe. Na pogrebu smo stali zbrani in poslušali nagovore žalujočim, ko sem na vsem lepem začutila nekaj svetlega in toplega, ki je prihajalo od zgoraj. Pogledala sem, od kod to prihaja in nad župnikom sem zagledala babičin obraz, lep in srečen, smejala se mi je, mi pomežiknila in mi rekla: "Daj no, kaj pa počnete, meni je lepo, in tudi vaše življenje je lepo, glavo pokonci, raje si kaj lepega zapoj in se veseli! To je bilo res eno totalno lepo, pomirjujoče, ja, lahko bi rekla radostno doživetje, cel pogreb mi je šlo na smeh in sploh mi ni šlo skupaj z vsemi tistimi žalostnimi obrazi in pogrebnim obredjem. Temu bi se mogoče lahko reklo "uspešna smrt" al kaj http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif? Sicer pa se mi zdi (ampak o tem stvareh sem raje previdna, človek nikoli ne more biti čist prepričan ko je govor o smrti), da je način, kako umreš, povezan s tem, kako živiš. Ne verjamem, da ga lahko celo življenje serješ, potem pa se iz kake knjige naučiš, kako umreti in je problem celega lajfa v trenutku rešen, nak, težko verjamem, da gredo te stvari na tak način. In tudi ne verjamem, da če ti taka knjiga ali guru ali karsižebodi slučajno ne pride pod roke in prešpricaš to usodno lekcijo, si pa totalno zasral vse. Tu gre za globinske zadeve, dojemanje smrti je nekaj, kar človek počasi gradi celo življenje (ali mogoče celo zelo veliko življenj). Za moje pojme je zagrizeno ukvarjanje s potekom umiranja prej znamenje strahu pred smrtjo kot duhovne pripravljenosti nanjo. In vpletanje satana je projekcija svoje lastne groze pred smrtjo.

Jaz se bom zgledovala kar po svoji babici. Ko jih je imela štirindevetdeset mi je rekla takole (z malo hudomušnim, toplim nasmeškom): "Veš, zdaj bo pa dosti. Zdaj je pa čas, da grem." In v naslednjih nekaj mesecih je postajala vedno bolj suhcena in šibka, dokler ni neke noči preprosto zaspala za zmeraj. Zadnje popoldne sem bila pri njej na obisku in me je dolgo in močno držala za roko, vedela sem, da se poslavlja. Tako je bilo to. Lepo in preprosto. Vse velike duhovne stvari so take - preproste.

Komentirala sem zgledovanje otrok po starših - tako prvo kot drugo, tretje... rojenci opazujejo iste starše, pa so lahko zelo različni, veliko bolj kot se starši lahko spremenijo od prvega do drugega otroka, sicer pa velike razlike med otroci neredko opazijo tudi starši dvojajčnih dvojčkov. Mislim, da vpliv osebnosti staršev na razvoj otroka ni tako enoznačen in determiniran. Vsak otrok je zgodba zase in nikoli zares ne moreš vedeti, kako se bo izšla tvoja vzgoja, kaj so zasluge tvoje vzgoje v dobrem in slabem in kaj je posledica otrokove lastne naravnanosti, mogoče celo usode ... kdo bi vedel? Kot starš pač delaš po svojih najboljših močeh in upaš, da bo tvoj otrok čimbolj srečen ... pa če ti bo sledil ali pa bo sledil kakemu čisto drugemu vzoru ali pa ubiral kaka svoja pota in boš lahko samo molil, da se mu bo dobro izšlo...

Moja babica, kristjanka, ki pa se je duhovnih zadevščin lotevala zelo pragmatično, se je večino stvari, ki se jih je mela za zment z bogom, pomenila kar lepo z njim samim (in ji je povedal res dobre stvari, bogami!). V cerkev je hodila pa samo k tistim mašam, ki jih je imel en duhovnik, ki ga je obrajtala, ker je imel kaj pametnega za povedat, drugače pa ji za farje ni bilo kaj prida mar. Enkrat je vrgla iz hiše eno nuno, ki me je ozmerjala s poganko, ker nisem hodila k verouku in seveda tudi ne k birmi. Ko je dvignila pete, je babica samo zamahnila z roko in rekla, da takih neumnosti pač ne bomo poslušali pri nas in je bila zadeva opravljena.

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif petplusov za Jankota

To velja kajpada za dojenčke. Potem se pa spisek njihovih potreb malce podaljša, rabijo še malo bolj konkretno hrano, pa vsake par mesecev nov par superg in hlač (če je to normalen mulc in ne kak računalniški džanki, se te stvari neznansko hitro obrabljajo http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif) , in pa poleg ljubezni in topline rabijo še nekaj, čemur se reče vzgoja in o čemer naj bi tekla tule beseda. Ampak so temo spridili narcisi in narciske in jo obrnili nase in kr eno osebno pregovarjanje in dokazovanje kajjazvemčesa (česa, to sam oni vedo, dobra tema je pa šla nekam...http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_evil.gif). Ena od ključnih stvari za dobro starševstvo ni to, da skupaj z mulci poslušaš Motorheade etc., ampak to, da prerasteš svoj narcisizem! Pol je pa čist useen, kaj kdo posluša - Avsenike, Bacha, une bejbe k ne vem kako jim je ime, al pa metalce... skupaj z mulci al pa vsak svoj špil s slušalkami na ušesih... Tole pa ne drži tako pribito. Tisti, ki imamo po več otrok, ti lahko zagotovimo, da so otroci istih staršev, ki odraščajo v isti družini, lahko različni ko noč in dan, na iste situacije lahko odreagirajo zelo različno. In vsak otrok zahteva svoje vzgojne prijeme, ni recepta, ki bi veljal kar za vse po vrsti, z vsakim se moraš posebej ukvarjati. Vzgoja je včasih res kot prijetna igra, včasih pa garanje, vztrajanje, ki ti pobere ogromno energije. Ideja, da moraš biti le zgled, pa ti bodo otroci kar sami od sebe sledili, ne deluje zmeraj, je pa zgled res osnova, brez katere nič ne gre, to pa. Živčnost in prestrašenost je pa res zelo nalezljiva zadeva. In tudi to drži, da ljudje, ki so pomirjeni v sebi (in ne samo obvladani na zunaj) na otroke dobro delujejo.

Premišljujem,da bi si spremenila nick v "Rožle". (edina stvar, ki me pri tem zadržuje je to, da je Rožle pobč, jest sm pa deklč. Ampak - če je unmu metalcu lahko ime Alice, sem pa tud jest mogoče lahko Rožle?) Bom počakala,kaj bo Stvarnik rekel na to.

http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/em119.gif

Hmmm, http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/scratchchin.gif. V svojem srednje dolgem življenju sem spala že v marsikakšnem položaju (mislim dobesedno spala, da ne bi komu hodile zdajle po glavi kake pregrešne asociacije, prosim lepo), predvsem v hribih na kakih bivakih na skalnih poličkah je bil polsedeči spalni položaj včasih že pravi luksus - imela sem torej dva tvoja pogoja za dober spanec: visoke hribe pa še polsedeči položaj zraven. Kako je bilo s prebavo, priznam, da se ne spomnim, se pa spomnim, da sem se ponoči zbujala in preklinjala gravitacijo, ki je delovala na ta moj polsedeči položaj in me vlekla dol z ruzaka,ki sem ga podložila pod hrbet. Ena od najboljših stvari ko sem se vračala iz večdnevnih tur po hribih, se mi je zdela (poleg vroče goveje župce moje mamce) moja fantastično vodoravna postelja.

Meni se sicer ne zdi, da sem se kam spotaknila, še ob svojo tipkovnico ne, in me tudi čisto nič ne moti, da imaš kraljico Marijo, vsekakor jo imej, če te to veseli in radosti in s tem nikomur nič ne škodiš. Samo čudi me pa res, ker jo pripisuješ kar vsem Slovencem in zato pač sprašujem, da bom seznanjena s tem, kako gredo stvari po slovenskih dolinah in kdo nam kraljuje. To je dobro vedet, tako, za vsak primer. Me pa res veseli, da je to take sorte kraljica, ki nič davkov ne pobira, ampak ljudem pomaga, celo čudeže da zna delat, praviš. Take stvari kolikor jaz vem, kraljem in kraljicam običajno ne pritičejo. Kraljice običajno predvsem skrbijo za to, da tako ali drugače dosežejo pokorščino državljanov in po možnosti še zavzamejo čimveč ozemlja drugih ljudstev s tistimi ljudmi vred (zelo pogosto s pomočjo kake Cerkve, sploh katoliška Cerkev je od nekdaj zelo aktivna na tem področju), od svojih pa poberejo čimveč davkov. Zato prosim razumi mojo skepso, kadar kdo govori o kraljicah. Nimam preveč dobrega mnenja o njih. Glede na to, da najbrž nisem edina, bi mogoče tole gospo Marijo lahko imenovali kako drugače, ne ravno kraljica? Če je res takšna, kot praviš (in res nimam razloga, da ti ne bi verjela), potem naslov kraljica ni ravno najprimernejši, kaj meniš?

Ja, kaaaaakšni Paaaa? (če to seveda ni božja skriwnost, ki jo gospod Bog razodene samo Swojim, tisti, ki molimo kozje molitvice in žrtvujemo kozle Gromovniku,da bi nam prizanesel s točo in nevihto, pa naj se za božje kozje mleko kar pod nosom obrišemo, nam pritiče le navadno smrdljivo kozje mleko in pa sir)

Priporočam, da na tisti nasip položiš še dišeče smrečje, pa še mal praproti za odganjanje mrčesa in zlih duhov vrži vmes, in z božjo pomočjo boš spal ko božje dete. http://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smesko.gif (tisti, ki sicer živijo v bloku, si lahko v ta namen poiščejo bližnji park ali zelenico, samo pazite, da ne boste šli po smrečje na vrt bližnje vile, se zna zgodit, da ne bodo razumeli vaše nedolžne potrebe po spanju in vas bodo poslali spat na kak manj božji krajhttp://www.lunin.net/forum/public/style_emoticons/default/icon_smile_wink.gif) Sicer pa jaz spim na malo manj idealnem ležišču, ni iz tistih časov, ko so ljudje množično spali po nasipih, ima pa kakih sedemdeset let - babičina konjska žimnica namreč. Predvidevam, da je pravo gojišče pršic, ampak k sreči živim z njimi v kar znosnem priskledništvu (strokovno komenzalizem), in mi dobro služi. Vsako pomlad jo na travniku obredno prezračim in presončim (neverjetno, kako lepo začne dišat), pa na prvi sneg jo vržem in temeljito izprašim s prakarjem (del obreda praznovanja prvega snega), jeseni podnjo vržem nekaj divjih kostanjev za dobro energijo,zdrav spanec in odganjanje zlih duhov, občasno pa jo malo prekadim z kadilom iz svežih brinovih ali žajbljevih vejic. Občasno dam pod rjuho nekaj praprotnih listov - takisto za dobro energijo pa tud za uravnavanje populacije pršic in drugih podobnih prisklednikov ali celo drobnih plenilcev in pa seveda tud zoper zle duhove. Včasih dam v povšter še mal sivke za miren spanec in lepe sanje. In pa seveda odprem okno, da mi smreke šumijo in dišijo, lisjaki in srnjaki lajajo, zjutraj pa ptički žgolijo in kanje žvižgajo.