Iknee

Ja, edina težava je v tem, da morajo ti ljudje v svoji glavi najprej stvari bistveno drugač zastaviti - zdaj se namreč bojim, da te možnosti sploh ne prepoznajo kot nekaj primernega zanje http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

Nikjer nisem napisala, da se dobi službo samo tako, kot sem jih dobivala jaz. Trdim pa to, da se da dobit delo tud brez VIP. In ne, to ni srečelov, mogoče imaš zegen enkrat, ne pa dvajset let na različnih področjih. In prav nič ne pomaga jamrat, kako je svet hudoben in krivičen, da ni služb, hkrati pa vihat nos nad znanjem in izobrazbo. Če si tako zelo pametna in sposobna, da drugim kar iz rokava streseš diplomske, pa še sebi eno napiši, da ti ne bo treba delat kot čistilka, če ti to ne gre. Sicer pa ni nujno, da imaš formalno izobrazbo, poznam ljudi, ki je nimajo, imajo pa ustvarjalnost in si delo ustvarjajo sami, taki pač najdejo posel, ne pa delodajalca... V mojem postu sploh ni bil namen poudarjati, da je moj način (pravzaprav več načinov) edino zveličaven, namen je bil pokazati, da lahko prideš do zaslužka na različne poštene načine. Ko sem se preživljala s pisanjem, me ni nihče vprašal niti za zveze, niti za CV ali izobrazbo, kaj šele, da bi koga zanimalo, kako izgledam, zanimal jih je samo članek, če jim je bil všeč, so ga pač objavili in plačali. Morajo pa v tem primeru seveda sploh obstajati revije, ki so sposobne pošteno plačati članke. tako da seveda drži tudi to, da je v ekonomsko težkih časih težje priti do denarja tudi ustvarjalnim in delovnim ljudem. Ampak ni za obupat, trdno verjamem, da če delaš in ustvarjaš, si fleksibilen in nisi samodestruktiven, slej ko prej (še preden umreš od lakote;)) prideš vsaj do osnovnega preživetja. Za trenutke hude krize pa moramo mal stopiti skupaj tudi prijatelji in znanci in tudi neznani soljudje...

Ja, se strinjam, pomembno je oboje. Pomagaš po svojih najboljših močeh, tam in tako, kot lahko. Pomembno pa je, da pomoč drugim ne pomeni bega od stvari, ki jih moraš pošlihtat pri sebi, to je namreč kar pogost pojav pri tistih, ki se jim ves svet zdi narobe, gledajo zviška na ljudi in imajo občutek, da so superdobri in nepogrešljivi pri tem svojem pomaganju. Stvari, ki jih imamo pri sebi nerazrešene, odvisnosti take in drugačne, težave z identifikacijo in egom.... namreč neizogibno prispevajo k težavam na svetu in če to ignoriramo, se nam zgodi, da na eni strani pomagamo, na drugi pa prispevamo k neravnovesju, trpljenju na svetu - pa slednjega zaradi bega v pomaganje drugim sploh ne zaznamo in ne priznamo.

In kaj si ti konkretno naredila v tem primeru? Kaj konkretno ti narediš za vse te lačne ljudi? Jih nahraniš, jim omogočiš, da si lahko zaslužijo za pošteno preživetje, jim daš zemljo, da si lahko pridelajo hrano? S čim ti preživljaš samo sebe (in mogoče tudi svojega otroka)? Po postih sodeč nisi kmetica, skoraj bi si upala trditi, da živiš pri starših, ki plačujejo tudi račun za ogrevanje in elektriko, verjetno se prevažaš tudi z njihovim avtomobilom ... In ti velikodušno svetuješ samohranilkam ?? Če hočeš zares pomagat, ne samo nakladat, potem se moraš najprej postavit na svoje noge in nekaj konkretnega naredit v svojem življenju, da imaš sploh moč in sposobnosti pomagat. Samohranilke ne potrebujejo tvojega pametovanja, sploh nikogaršnjega pametovanja, ampak vir dobrega zaslužka (ali pa sposobnega moža) in bodo lahko pomagale manj srečnim od sebe. In ne bodo hodile trkat na tvoja vrata, saj pomagat pa res ni tako težko, sploh če imaš iz česa.

To drži, ja, samo da govorjenje ni dosti. večina le govori, karavana pa gre dalje. Najlažje je opozarjat in kazat s prstom, veliko težje (a mnogo bolj učinkovito) je kaj konkretnega narest, najtežje (in največji prispevek k dobremu na tem svetu) pa je pogledat in poštimat stvari pri sebi.

Vsak po svoje pride do dela. Jaz nisem nobene službe ali posla dobila preko zvez (itak nimam nekih "jakih" frendov), prvo službo (raziskovalka na faksu) sem dobila na svoje precejšnje presenečenje, ker jim je bila všeč moja diplomska (baje predvsem raziskovalno delo), brez CVja in zvez in - ne boš verjel Porny - brez uporabe takšnih in drugačnih ženskih pritiklin. No, potem je bila vmes Amerika, pa otroci ... ko sem se vrnila, sem pa dobila službo s CV in ta CV je bil čist enostaven - fakti bruti: papirji o izobrazbi, kaj znam, kakšne delovne izkušnje imam, edina mal bolj osebna stvar, ki sem jo napisala v tisti CV je bilo čist na kratko, kaj mi je pomembno pri delu z mulci (ker sem pač iskala službo v šolstvu). Nisem pisarila CVjev na sto naslovov, izbrala sem eno šolo, ki je ravno takrat imela razpis, jim poslala CV in dobila službo. No, potem sem nekaj časa (7 let) delala v samostojnem poklicu in sem posle dobivala tako, da so me povabili zraven, ker so zvedeli zame (si predstavljam, da jim je moje delo že moralo ustrezati), članke pa so objavljali, ker jim je bilo moje pisanje pač všeč (avtorske pogodbe), zelo preprosto. Z uredniki/urednicami sem imela izključno delovne stike glede teme in zasnove člankov, pa še to večinoma prek e-pošte. Nobene samopromocije nisem izvajala, v marketingu in trženju sem res precej nesposobna, tega talenta pač nimam nič. In je do krize vseeno šlo kar dobro. Ko je šlo na slabše na tem področju pa sem spet napisala en CV in se preselila v varno zavetje učiteljske službice. Zelo enostavno, brez kakršnihkoli samopromocijskih akcij, brez zvez in brez uporabe ženskih seksualnih pritiklin. Se mi zdi, da je verjetno najbolj pomembno, da veš, kaj obvladaš, kaj hočeš početi in kje. In da si pošten do sebe in tistega, s katerim bi rad sodeloval. Pri tem niti ni tako bistveno, ali iščeš delodajalca, sodelavca ali posel.

Tamala je šla včeraj v maškare v vas. Z eno (sicer najboljšo?) frendico je ponavadi hodila skupaj naokrog, letos ji je pa frajla rekla, da Tamala ne more z njo in njenim bratom, ker bodo morali deliti dobiček na tri, in bo ona potem premalo dobila. WTF??!! A je fora v tem, da se družiš in se lepo imaš in greš še mal v vas zabavat ljudi al je fora, da zaslužiš? Prav zaskrbelo me je, kako so se te turbokapitalistične vrednote zalezle tudi v otroke http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png (s tem, da ima ta punca čist fajn starše z dobrimi vrednotami, pa kljub temu ni pomagalo). Tamalček se je kar zjokala. No, potem sva se pa malo pogovorili in sva naredili en dober plan. Povabila je dve sošolki v maškare gor k nam, jaz sem pa izkoristila priložnost, da sem jim mal razložila, v čem je pomen maškar in so se dekliči zmenili, da bodo kmetom povedali, da so prišli odganjat zimo, da bo kmalu pomlad in dobra letina. Nič fehtanja "A mate kaj za pusta hrusta?" Dobile so pa toliko krofov, sladkarij (mmm par tavelkih Gorenjk s celimi lešniki) in sadja, da bomo imele tri družine za par dni dosti (vključno z dvema najstniškima mulcoma) in so to dojele kot nagrado za dobre misli in želje. Na koncu je vse skupaj prav dobro izpadlo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif . Dons je pa na vasi ena pustna prireditev. Mene te množično zadeve nekak ne privlačijo, ne morem se nikol čist dobro vklopit v to dogajanje in se zato ponavad držim doma al pa grem na kak drug hrib. Mam včas mal slabo vest zarad otrok, ampak, kaj čem, ne morem blefirat, da v tem glih uživam.

Priznam, da sem se predvčerajšnjim zapela s sodelavko zgolj in samo zarad EGA. Ona je napasla mene, jaz pa njo enako nazaj, razlogi so bili v resnic čist brez zveze, priznam, da je blo sam zarad velikega Ega. Lahko bi odreagirala čist drugač, če bi imela pol manjši ego. Ampak priznam, kako je blo to zdaj težko priznat in napisat črno na belo! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png

Sprašujem se, koliko (globoko potlačene) žalosti, strahov, jeze, gneva ... je v TEBI, Mayita, da svet in ljudi okrog sebe zaznavaš na tak način ...

Majes je kar car za zelišča http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yes.gif . Pegasti badelj naberem, ko grem k sorodnikom na Primorsko, lani sem šla po oljčno olje in sem ga mimogrede nabrala na enem suhem travniku blizu Seče. V Alpah in Karavankah, kjer sicer živim, pa ga jaz tudi še nisem našla, verjetno ima rad toplejše kraje. Pravkar sem našla še to, da je tudi čaj iz listov zdravilen: pomaga zrihtat prebavo. (izgleda, da rastlina vsebuje še kaj drugega zdravilnega poleg silimarina v plodovih )

Tudi jaz sem imela informacijo, da je učinkovina, ki je pri pegastem badlju zdravilna za jetra (silimarin), v semenih, listov nisem uporabljala. Silimarin je mešanica snovi, ki jih kemijsko uvrščamo med flavonoide. Flavonoidi praktično niso topni v vodi, zato bo recept z namakanjem v olju, ki si ga zapisala, kar pravi. Čaji zato verjetno niso kdovekako učinkoviti - vsaj kot zdravilo za jetra ne. Tole o pegastem badlju me je začelo zanimati in sem še malo pobrskala po strokovni literaturi in sem našla, da silimarin v čisti obliki jetrne celice zelo težko sprejmejo, zato ga farmacevti vežejo s fosfolipidi (np. naravni fosfolipid lecitin). Vezan na fosfolipide pa silimarin lahko prehaja preko fosfolipidnega dvosloja celičnih membran. To je čisto v skladu s tem, kar pravi Majes - da je ekstrakt badlja v maščobah bolj učinkovit kot čisti silimarin (razen če je tudi v kapsulah pripravljen tako, da je že vezan na lipide). Našla sem tudi informacijo, da je pegasti badelj dobra divja hrana: listom odstraniš bodice in jih uporabiš podobno kot mlade koprive, tudi korenina je dobra surova ali dušena z drugo zelenjavo. Badlja je pri nas divjega kolikor hočeš in letos spomladi bom poskusila in poročala http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ylflower.gif Silimarina kot dopinga pa nisem nikjer zasledila. Radovedna sem, kako deluje. A mogoče veš kaj več o tem?

Ja,se strinjam, vendar pa besede "meditacija" v pogovoru ne moremo uporabiti, če si vsak pod njo predstavlja nekaj drugega. To potem ni komunikacija, ampak nekaj precej avtističnega. Saj nimam nič proti, če je meditacija lahko praktično vsakršna aktivnost, ki vključuje umirjanje in osredotočanje uma, ampak potem lahko rečemo meditacija tudi reševanju matematičnega testa, na primer, ali kot je napisala Mayita, sproščanju napetosti s sekanjem drv ali metanjem stvari po sobi. Tako na široko razumljeni pojmi izgubijo svojo komunikacijsko vrednost, razvodenijo in ji je treba v vsakem pogovoru najprej znova definirati, to pa otežkoča komunikacijo. Tale tema je lep primer za to: mislim, da je bilo originalno vprašanje zastavljeno v ožjem pomenu besede meditacija, mi pa se še do zdaj nismo zmenili, kaj naj bi ta beseda sploh pomenila, Mayita pošilja sekat drva, jaz bi v tem smislu lahko poslala človeka plezat (po možnosti na solo prost vzpon) v visoko steno ... Če meditacijo razumemo tako na široko, potem je to čisto vsaka dejavnost, ki jo opravljamo predano, umirjeno in osredotočeno (to je itak treba, če hočeš karkoli res dobro opravljati) in pojma meditacija sploh ne potrebujemo več.

Zame je meditacija umirjanje celotnega bitja, torej tudi telesa. Telesna aktivnost, kot je npr. sekanje drv sproži v telesu in posledično v celotnem človekovem bitju določeno dogajanje, psihifizično stanje pri sekanju drv NE MORE biti enako kot pri mirovanju, um in telo sta povezana. Če govorimo o meditaciji v stanju mirovanja telesa ali meditaciji pri sekanju drv, pač ne govorimo o isti stvari. In ta razlika ni stvar mnenja, to je objektivno dejstvo.

Viyola, fajn zapis hvala, tule vsakič še kaj izvem,http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif, dodala bi samo še tole: vsi deli brina, tudi jagode, imajo precej močno antiseptično delovanje. Dim brinovih vejic in jagod očiščuje prostor in tudi bitja, pomaga pri obredih prehoda. Glede puščanja zelišč v vodi pa menim, da ima vsako zelišče svoj optimalni čas namakanja in temperaturno območje, v katerem se njegove učinkovine najbolje izločijo. Načeloma velja (so izjeme), da je potrebno plodove/semena, korenine, olesenele dele rastlin namakati dlje časa, vendar ne nujno v vroči vodi - če hočemo izločiti sluzi, moramo to narediti v hladni vodi, na primer. Nekatere plodove oz. semena in korenine pa celo nekaj časa kuhamo. Rastline, ki vsebujejo eterična olja in druge lahko-hlapne zdravilne snovi (npr. kamilica, meta, melisa ...) pa namočimo za kratek čas (nekaj minut) v vodi, ki smo jo prej pustili, da se je malo "umirila" po zavretju. Če te rastline prelijemo z vrelo vodo in jih pustimo dlje časa (10 min in več), bo veliko zdravilnih lahko-hlapnih učinkovin izparelo, izločile pa se bodo nekatere druge, ki dajejo tem čajem nekoliko grenkast priokus in nimajo enakih zdravilnih učinkov. Z vsako rastlino posebej se je dobro spoznati, preden jo uporabimo.

Ja, v zenu se meditaciji reče točno tako - sedenje pri miru. Ampak brez fantaziranja - kako, da ti tega ne veš?

Mayita, tule imaš svojo aroganco. (Ampak ti jo boš najbrž poimenovala resnica ali iskrenost?)

Me pa res zanima, KAKO se služi Bogu? In zakaj naj bi služili Bogu - ker vsaka dejavnost (vsaj po moji kmečki pameti) rabi nek motiv, nek razlog? Jaz se kar strinjam z mal nazaj napisanim, da je duhovno "služenje" to, da delaš dobre stvari stvari drugim bitjem, deluješ v skladu z naravo ... in se nimaš niti za več niti za manj od drugih bitij. Torej ne rabiš posebej služiti nekemu Bogu, ker božje (ali duhovno ali kakorkoli že rečeš...) je osnovni princip kreacije in je v vsem kar obstaja...

Zlaganje drv in ribarjenje je zlaganje drv in ribarjenje, ne vem, zakaj je treba delati pojmovno zbrko in temu govoriti meditacija? Tudi, če se tem dejavnostim posvečate z vso pozornostjo, je to še zmeraj zlaganje drv. Itak je fajn, da dejavnosti izvajamo z vso pozornostjo, ampak to je (vsaj za moje pojme) še zmeraj ta dejavnost in ne meditacija. (Ko grem jaz zlagat drva, ne rečem, da grem meditirat, vsi v vasi bi se mi smejali. http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png) Razen, če bi s tem radi povedali, da meditacija kot samostojna dejavnost sploh ne obstaja? Mogoče za vas ne, ampak, ali lahko dopustite možnost, da niste alfa in omega človeštva in so ljudje, ki počnejo kaj, česar vi nočete, ne znate ne zmorete? A bi šlo?

In kaj si ugotovila, ko si meditirala z zlaganjem drv? A si doživela razsvetljenje ob ugotovitvi, da je zlaganje drv pač nič več in nič manj kot - zlaganje drv? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png

V resnici kakšna idealna razmerja v hrani sploh ne morejo obstajati, niti za pse niti za ljudi, to je samo prodajni trik proizvajalcev hrane. Potrebe so namreč različne glede na pasmo, velikost, individualne razlike v prebavi in presnovi, tudi nihajo glede na letni čas, aktivnost psa... Psu ponudimo pač hrano, kjer so razmerja v grobem pravilna, približno dve tretjini mesa, od rastlinskega dela pa mal več pasjih testenin/suhega kruha kot zelenjave. Nismo preveč komplicirali okrog razmerij, včasih več drobovine, včasih več mesa, preko tedna se je to nekako uravnovesilo in pasji organizmi so iz tega (očitno uspešno) pobrali to, kar so rabili. Drobovina je fajn, ker je v njej (sploh v jetrih) precej vitaminov in mineralov, ki jih pes nujno rabi. (volkovi pri plenu najprej požrejo drobovino, šele potem to, kar imamo ljudje za kvalitetno meso - "zrezke"). Res je pa tudi, da nimam izkušenj s pasmami, ki so zaradi umetne selekcije že zelo degenerirane, ti psi mogoče res slabše grizejo in prebavljajo za pse najbolj naravno in primerno hrano - surovo meso. Saj ne trdim, da je umetna pasja hrana nujno slaba, zdi se mi pa (vsaj tista, ki jo priporočate) blazno draga in sem zato hotela pokazati, da lahko psa kvalitetno hraniš tudi za bistveno manj denarja. Vzame pa nekaj časa, če si vegetarijanec je priprava mesnih obrokov mogoče lahko neprijetna, pa kuhinja zna kar smrdet ko kuhaš drobovinsko enolončnico ... Sicer je moja mama kuhala v enem velikem piskru in potem spravila v hladilnik za par dni in nekaj obrokov tudi zamrznila. Tako da spet ni tako zeloo velik dela

A vi to resno o znamkah pasje hrane? Mislm cene ... Za to ceno dobiš dve kili govejega stegna! Meni se zdi kupovanje nekakšnih briketov za to ceno adijo zdrava pamet. V resnici je za psa najboljša čist naravna hrana. S tem, da za psa sploh ni treba kupovat glih stegna, mal bolj kitasto meso plus drobovina (srce, pljučka, jetrca, želodčki ) je še boljše. Najboljše surovo, lahko pa skuhaš tud enolončnico z mesom in korenjem, rumeno kolerabo, ostanki kake cvetače ... seveda brez soli in začimb pa tud razhudnikovke (krompir, paradižnik), čebula in stročnice niso fajn. Nadrobiš suh kruh al pa kupiš makarone za pse in imaš prvovrstno hrano za psa! Za manj kot četrtino cene raznih superdupernategovanje znamk! Moja mama je tako hranila par generacij labradorcev, vsi stoprocentno zdravi, vitalni reševalni psi (kar pomeni redni treningi, reševalne akcije in veliko pretečenih kilometrov...). Mal poznavanja psov in zdrave pameti, preden se odločite za vzrejo psa prav zares ne škodi!

Učinkovina je v vseh primerih (listi koke, ilegalno pridobljeni kokain kot droga ali pa kokain kot anestetik) ista - gre za tropanski alkaloid kokain, ki je popolnoma naravnega izovora - izdela ga rastlina v svojih listih. V listih ga je sorazmerno malo in če iz tega narediš čaj, deluje kot blag anestetik, ima poživljajoč učinek in krči gladke mišice v žilah, zato zmanjšuje krvavitve. V Andih iz posušenih kokinih listov ljudje pijejo čaj, dobiš ga legalno na vsaki tržnici, je fajn za pit in zmanjšuje simptome višinske bolezni. Ko smo bili na alpinističnih odpravah v Andih, smo ta čaj vsakodnevno pili, tako kot domačini, brez kakih stranskih učinkov. Kake pol kile tega čaja sem tudi brez problema prinesla v Slovenijo. Kokain je ekstrakt (izvleček) omenjenega alkaloida iz listov koke, ekstrakcija pa poteka v več fazah v več različnih topilih in z dodatki kislin in baz. Pri tem gre v bistvu za to, da iz celic lista izločijo le sam alkaloid v kristalni obliki, ki kemijsko ni bistveno drugačen kot tisti v rastlini (ne moremo govoriti o dveh različnih substancah), Čistost pripravka je odvisna od tega, koliko jim uspe odstraniti ta topila, verjetno v farmacevtskem laboratoriju to naredijo bolje, kot v ilegalnih pridelovalnicah. Kokain ima seveda bistveno močnejši učinek kot čaj iz kokinih listov. Stvar je v koncentraciji in spremljajočih snoveh - tako kot pri drugih naravni substancah. Če naravne substance uživamo v obliki čajev, če vemo zakaj in koliko, večinoma niso nevarne, če pa jih ekstrahiramo in uživamo v zelo koncentrirani obliki, pa je to čisto druga pesem - pa je učinkovina lahko ista! (podobno velja za morfin, nikotin, alkaloidi volčje češnje pa so npr. strupeni že v samih jagodah). Tradicionalni šamani uporabljajo posebne rastlinske pripravke za doseganje spremenjenih stanj zavesti, ampak oni vedo kaj delajo in njihov namen ni zadevanje ali "letenje" ampak pomoč skupnosti. In predvsem se ne izberejo sami, ampak jih izbere skupnost in imajo ustrezno znanje. Newagevsko eksperimentiranje s temi zadevami je pa precej tvegana zadeva. Če se vrnemo k meditaciji - verjetno je bolj varna in zdrava kot uporaba raznih substanc, je pa dobro vedet, da imajo spremenjena stanja zavesti - tudi meditativno stanje - pri nekakterih ljudeh v nekaterih okoliščinah lahko tudi neprijetne posledice. Tudi pri meditaciji je dobro vedet kaj, kako in zakaj.

Martinina glavna težava v resnici ni v odnosu s partnerjem, njena glavna težava je v odnosu do same sebe. Izbor takšnega partnerja ni vzrok njenim težavam, ampak posledica težave, ki jo ima sama v sebi. Ko bo tu pošlihtala stvari v sebi in s sabo, nas ne bo rabila spraševat za nasvet, ker bo sama najbolje čutila in vedela, kaj in kako. Moj nasvet bi se zato glasil: pusti partnerja pri miru, naj konča kamorkoli že hoče, in poglej vase. To, da te privlači (ga ljubiš, kakorkoli že) moški, s katerim se počutiš neljubljeno, neprivlačno, zbegano, nezadovoljeno ... in se o vsem tem ne moreš odkrito pogovoriti z njim, hkrati pa ne moreš iz tega odnosa, ne pomeni nič drugega kot to, da se tako počutiš tudi v odnosu s samo sabo, enako bi se globoko v sebi počutila tudi, če bi bila sama, le da verjetno teh občutkov ne bi tako jasno zaznala. Nekje globoko v sebi to veš, zato ga je tudi tako težko zapustiti (ženske s podobnimi in hujšimi težavami s samimi sabo ne morejo zapustiti še dosti hujših tipov, čeprav bi jih kake druge ženske z boljšim odnosom do same sebe že zdavnaj zapustile, ali pa bi se jim izognile v velikem loku). Poglej in pozdravi sebe, svoja že od prej ranjena čustva (družina?), dober, ljubeč odnos do same sebe torej. Pa še nekaj o žrtvovanju v parterstvu. Ko se žrtvujemo iz srca, se počutimo dobro, to nas ne moti in izčrpava, nasprotno, daje nam dober občutek smiselnosti, dobrote in ljubezni. Pri takem žrtvovanju ne postavljamo povratnih zahtev. Ko se žrtvujemo zato, da bi izpadli (pred samimi sabo ali drugimi) dobri in ustrezni, ali zato, ker nas je strah osamljenosti, izgube partnerja ali obsojanja, da ne bomo dovolj dobri ali zaradi neke kvazi morale, pa se počutimo slabo, izčrpano, zdi se nam, da smo nemočni, da smo žrtve, da se nam godi krivica ... tako žrtvovanje je seveda mazohistična igra, pri kateri vedno nekaj pričakujemo v zameno in ne glede na to, koliko v resnici dobimo, se počutimo ogoljufane.

Ful sta mi všeč obe objavi - od Mihele in od Hekate. Dodala bi pa še tole. Ljudje se v glavnem ne spreminjamo na željo in zaradi potreb drugih (še smrdljive štumfe se je blazno težko navadit pospravljat za sabo na ljubo ljubljene partnerke, kaj šele da bi spremenili kaj globljega v sebi), pa če jih imamo še tako zares radi in če si ta človek še tako prizadeva, da bi nam "pomagal" k spremembi, tako ali drugače. Ljudje se spreminjamo zaradi svojih lastnih izkušenj, v glavnem bolečih, in v svojem lastnem razvojnem tempu (ki je lahko za partnerja neznosno in brezupno počasen). Tako da se mi zdi vprašanje, kako razumeti in spremeniti partnerja pravzaprav precej nesmiselno. Pravo vprašanje je, ali si ga pripravljena sprejeti takšnega kot je? Ali lahko živiš z njim TOČNO TAKIM KOT JE? Če da, potem ostaneš z njim. Brez fige v žepu. Če ne, greš. Če je odgovor iskreni da, potem ga imaš najbrž tudi dovolj rada, da mu boš stala ob strani in mu pomagala, ko bo (če bo) ON zaznal, da ima težavo in jo bo hotel rešiti. Pa še nekaj je: ljudje si pogosto mislimo, da moramo nekoga najprej razumeti, da ga bomo lahko sprejeli takšnega kot je. Pravzaprav je pa obratno: dokler nekoga ne sprejmemo takšnega kot je, ga sploh ne moremo razumeti, ker ga v resnici ne vidimo dobro, ker ga gledamo skozi filter lastnih predstav o tem, kakšen naj bi bil. Tole napisano zveni enostavno in v resnici tudi je, ampak to zares živeti v odnosih, jao, bogme, je pa dolga in naporna in v resnici zelo duhovna pot. (Ne trdim, da sem jo že čist prehodila, se pa trudim nekje njej http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png )

Ja, vprašanje je bilo, zakaj so smreke v višjih legah boljše in ti si podala odgovor (veter in posledično suša), ki nima kaj dosti veze. Sori, ne morem pomagat, če napišeš nekaj, misliš pa nekaj čisto drugega. Hvala za referenco, zanimiva je, in potrjuje to, kar sem napisala. Ti ga pa očitno sploh nisi prebrala. V hribih (vsaj pod gozdno mejo) ni bistveno več vetra kot nižje na istem področju in veter tudi nima pomembnega vpliva na suhost tal, morda na odprtem, sploh pa ne v gozdu. Sori, ampak v tem primeru kr neki govoriš in trosiš nepreverjene in napačne informacije, ko te nekdo popravi, pa greš v luft. To pa je zares nezrelo.