Iknee

Ker ne moreš dan za dnem jest samo akcijskih piščancev po 5 eu, sem vzela eno tako "od oka" povprečje rednih cen, pri čemer nisem bila vegansko pristranska in sem dražje vrste mesa (teletino, jagnjetino, ki je od 12 eu navzgor) ignorirala, vzela sem eno povprečno redno ceno mesa srednje kategorije med 6 in 10 eu. Ker sem ta drage vrste mesa odpisala, sem odpisala tudi uvožene bio-tofuje (od GranoVite), ki so precej dražji od naših domačih, ki jih prodaja npr. Merkator po euro in nekaj centov za 20dag. Stročnic ni treba pojesti kaj dosti več kot mesa, ker imajo dovolj beljakovin, da pokrijejo naše povprečne potrebe (drugače je pri izgradnji mišic pri intenzivni športni aktivnosti, mišični regeneraciji ipd.) Sploh če kombiniraš določene stročnice s polnovrednimi žitaricami, dobiš v enem obroku vse esencialne aminokisline (take so tradicionalne kombinacije soja-riž, fižol-koruza...) Če pogledaš zadevo bolj celostno, sem prepričana, da veganski način prehranjevanja ni nič dražji od mesnega, če ni celo cenejši. Tule lahko rečem, da sem popolnoma nepristranska, ker sem vsejedka. Sama se sicer nagibam bolj k veganstvu, imam pa mesojedsko familijo, pa še psa in mačke, nikogar ne silim k veganstvu in doma mojim mesojedcem brez očitkov pripravljam tudi meso, se pa trudim k čimbolj polnovredni prehrani s čimveč zelenjave.

http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon1_thumbup.gif Ja, mislim, da si res zadela prav v bistvo problema sodobne družbe in s tem neizogibno povezanih težav pri vzgoji otrok. Mislim, da včasih pozabljamo, da je otrok najprej posredno preko staršev, z odraščanjem pa vedno bolj neposredno z vidnimi in nevidnimi nitkami povezan z družbo, kjer živi njegova družina, temu se nihče, pa če smo do sodobne družbe še tako kritični, ne more izogniti. Ljudje so pod velikim storilnostnim pritiskom in prehudim tempom življenja in to se prenaša na otroke. Ne samo, da se ljudje premalo v miru pogovarjamo, tudi opazujemo premalo. Večino znanja dobimo posredno in nekako smo naučeni (to je velika napaka šolskega sistema), da je to TO, premalo spodbujamo in dajemo priložnost za neposredno pridobivanje znanja in izkušenj. Tudi poplava raznoraznih revij, knjig, delavnic in predavanj za starše o vzgoji otrok je odraz tega. In predalčkanje otrok "ta je mavričen", "ta kristalen", "ta hiperaktiven", "ta ima pildek o nadarjenosti" ... In pozabljamo, da je ključno, da otroka VIDIMO in SLIŠIMO. Spomnim se besed nekega dekleta, ki je imelo v gimnaziji hude težave sama s sabo in v odnosu z mamo: "Vsi mi govorijo, da me ima mama rada, z njo vred, ampak kako naj to verjamem, če me sploh ne vidi, ne sliši, če me sploh ne pozna??? Kako imaš lahko rad nekoga, ki ga ne poznaš?" In pri tem si je ta mama prizadevala za vzgojo in je prebrala kar nekaj knjig in obiskala predavanja za starše, ampak ni stvar v formalnem znanju, stvar je v zelo človeških zadevah vzgoje, ki se jih ne naučiš iz knjig. Mislim, da smo se včasih znali pogovarjati. Moja babici sta se znali. Moji starši pa ne več (pa čeprav sta ju oni vzgojili, kar dokazuje močan vpliv družbe). Kot najstnica sem cele popoldneve preživela z babico. Njej sem bila v pomoč, ona pa je meni dala neizmerno dragocen miren čas za dolge pogovore o vsem mogočem.

A kdo govori, da so otroci v breme ali igrača? Otrok je v breme ali igrača kvečjemu nekomu, ki je še sam otrok. Večina staršev je pa dovolj odrasla, da jim otroci niso v breme ali igrača. Mislim, da si ti sama preobremenjena s svojim lastnim otroštvom in ne vidiš stvari ravno objektivno. Mislim, da podcenjuješ ljudi, Mayita, večina staršev se zaveda te odgovornosti, spet zviška gledaš na ljudi. In kako naj bi se ljudje po tvoje pogovarjali o otrocih, da bi "dokazali", da se zavedajo, da bodo ti otroci nekoč vodili svet?

Res je, jeseniški Mercator je skoraj prazen, razen takrat, ko imajo upokojenci svoj dan al pa dvojne pike, pa fabrka plačilni dan, očitno si ljudje le takrat lahko privoščijo večji nakup, pol pa samo še šparajo. Pa že par let opažam vedno več obtolčenih in zarjavelih avtov, tega še pred petimi leti sploh ni bilo videt na jeseniških cestah, edina izjema smo bili Rovtarji z Nivami, ki itak ne morejo, da ne bi rjavele. Mislim, da so ljudje izgubili precej teh enoprostorskih kravetin in lepotcev na lizing in jim ni preostalo drugega, kot da kupijo kako staro garo, pa še te ne morejo več vzdrževat.

Vsi otroci ta vikend pri babici, to pomeni, da izkoristim priliko in skuham kaj nadvegi, kar niti slučajno ne bi šlo skoz pr otrocih. Torej: ajdovi rezanci z ohrovtom in na olivcu popečen tofu, prej mariniran v shoyu sojini omaki. Če koga zanima: ohrovt najprej narežem na rezance, ga na hitro pokuham v vreli vodi, odcedim, potem ga pa na hitro še mal podušim v litoželezni ponvi z olivcem in česnom, dodam ajdove rezance in premešam in to je to. Mljask ohrovthttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/yuma.gif (moji mulci bi najbrž rekli "bljak, a si mogla z ohrovtom pokvart te rezance, pa a ne moreš skuhat navadnih belih?!"). Zdajle se pa pred kompom crkljam s kavico in eno naddobro črno čokolado z brusnicami, ki sem jo kupila prijateljici za rojstni dan, pa pozabila doma in sem šla mimogrede po drugo, tale je pa doma počakala menehttp://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/tongue.png )

Ne skrbi, ta grozota je prehodno stanje. Ko se boš v svoji koži začela dobro počutit in boš vedela, kaj ti je pomembno in dobro zate, se boš našla tudi v partnerski zvezi. Idealno pa itak ni nikoli, je samo dovolj dobro, dovolj mirno in ljubeče, da podpira tok življenja v dobrem in ustvarjalnem...

A se lahko naveličaš nekoga, ki ga imaš resnično rad? Naveličanje je odvisno tudi od osebnostne (ne)zrelosti človeka, ki se naveliča. Dobro se je vprašat, kaj pravzaprav pričakuješ od zveze? Vznemirjenje, zabavo, vedno nekaj novega? zadovoljstvo in odkrivanje vedno novega so stvari, ki jih je treba poiskati v sebi in svojem lastnem življenju, če to iščeš zunaj (v ljudeh, neprestano novih krajih, aktivnostih ...) se slej ko prej vsega naveličaš - kaj pa potem, a? Depresija. Pot iz depresije je pa pot k sebi, pa smo spet na začetku. Žal včasih ugotoviš, da si na poti do vznemirjenosti in zabave izgubila koga ali kaj zelo dragocenega ... No, pa da se vrnemo k začetnemu vprašanju o najdaljši zvezi - seveda lahko traja do konca življenja enega izmed partnerjev, in to celo iz leta v leto bolj kvalitetno in ljubeče, je pa pogoj za to osebnostna zrelost obeh in sposobnost dovolj globoke ljubezni http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/71.gif

Ja, to je vzajemno - človek s čustvenim vzorcem predpražnika in človek, ki svoje težave "obriše in otrese" na drugih, se vzajemno poiščeta in nezavedno podpirata vzorec drug drugega. Pogosto se dogaja, da se Predpražnik v zvezi z nekom, ki je do njega ves čas prijazen in podpirajoč počuti napetega, nekaj neznosno pogreša, ne da bi vedel kaj, zelo mogoče je, da se mu bo prijaznost zdela nekako narejena, neresnična in bo prav provociral grdo vedenje.

Seveda pa to, da ti je mar za nekoga ne pomeni, da si mu za predpražnik, da si njegov strelovod ali podaljšek njegovega življenja in težav. To pomeni razumeti, biti sočuten in ne obsojati, a hkrati postaviti meje in ohraniti svojo celovitost. tako mu tudi najbolj pomagaš - človek ne more uzreti sebe in svojih težav, posledično jih tudi reševati ne more, dokler jih vidi v tebi.

Ampak nekdo nekje mora začet, nekomu mora biti mar, nekdo se najde, ki mu ni vseeno, pa tudi če je vsem okrog vseeno ... ker ta nekdo v svojih čustvih in vedenju ne izhaja iz okolice ampak iz svojega srca. Tako se ohranja in širi dobrota in ljubezen na svetu http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png

Pa še kakšna sirotica, ki ni duša, bi se našla npr. Lili, če veljajo pomanjševalnice (ki so tudi čist uradna imena lahko) pa še Mili, Eli, Suzi... Imajo pa te punce vsaj en i in jim potemtakem pritiče norost http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/icon_smile_big.gif - se pravi, če nisi duša, si nora ... bogme, kdo si je to izmislil http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/huh.png

Kakšna lušna mala bitjeca http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/heartpump.gif ! http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/medal.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/medal.gif za štorkljo in v.d. porodničarja Silverja!

Dva dobra, iskrena, poštena in pogumna človeka sta odšla s televizije drug za drugim za isto boleznijo - Miran Trontelj in Matjaž Tanko. Želim si, da bi vajina duhovna zapuščina živela naprej, v vajinih naslednikih ... in rada si vaju predstavljam nekje v svetu duš, skupaj, nasmejana ... srečno potovanje obema... http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gif http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/ROSE1.gif

David Icke ... kakšna poplava besed za čist preprosto bistvo, ki ga ljudje poznamo že tisočletja! Kot da bi vsa ta bombastična poplava besed lahko premaknila zavest kogarkoli... Poleg tega pa - nič šele ne bo, nikamor ne gremo, vse je že tukaj in zdaj, vedno bilo ... in človek to uzre skozi lastno doživetje, v svojem trenutku, ne zarad besed nekoga drugega, pa če je ta drugi Krišna, Kristus, Mojzes ali pa David Icke.

Ne, res ne, ko greš plezat, te vleče izziv stene in preizkušanje samega sebe, svojih mej, pogosto psihe še bolj kot fizičnih sposobnosti, takrat o drugih sploh ne razmišljaš. In primerjave alpinistov med sabo so res bolj tako-tako, vzponi so opravljeni v različnih razmerah, vzpon je lahko tehnično bolj zahteven, drugi manj zahteven, a daljši in objektivno nevarnejši ... kvaliteto nekoga se vidi na daljši rok, pa še takrat znajo bit primerjave s kom drugim težavne, včasih komaj smiselne. Kar pa ne pomeni, da v dolini ob piru, pa ko gre za točke in posledično financiranje odprav iz državnega žakla, alpinisti ne "tekmujejo", čigavi vzponi so bili boljši, pa tud alpinisti niso imuni na fovšijo, sej so ja Slovenci http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/dry.png

Ok, zastopm.http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Prezelj je v tem kontekstu zanimiv, ker je res vrhunski že dolgo vrsto let, pa v Ameriki in Kanadi tud zelo znan (vsaj pri tistih, ki poznajo alpinizem), saj je več vrhunskih vzponov opravil tudi s Stevom Houseom, v zadnjem desetletju najboljšim ameriškim alpinistom. Ga je pa Humar s svojo medijsko razvpitostjo, žal tudi na račun tiste nesreče v Nangi čist zasenčil, vsaj pri nas. Mogoče še kot zanimivost: takrat, ko so Humarja reševali iz stene in rekel, da so bile razmere v steni nemogoče, je v steno vstopil prej omenjeni House z drugim vrhunskim Američanom Vinceom Andersonom in sta steno preplezala brez kake drame, House je povedal, da razmere sploh niso bile tako nemogoče. Sicer pa je House leto poprej taisto steno po isti smeri prav do roba že preplezal, le za vrh mu zmanjkalo vremena in je sestopil. Humar pa je v medijih razglašal, da gre na prvenstveni vzpon. Treba je sicer Humarju priznati, da se je vzpona loteval solo, kar je lahko (ne pa nujno in vedno) bolj zahtevno kot plezanje v navezi. Je pa v himalajskih stenah pogosto večji del vzponov opravljen brez varovanja tudi kadar nekdo pleza s soplezalcem, kot je bil to primer pri Houseu in številnih Prezljevih vzponih. Mislim, da bi res lahko Humarja ali Česna nadomestil s Prezljem, pa čeprav tale "Rožle" niti s prstom ne migne, da bi prišel v medije.

Se strinjam. Pa fajn si ji povedala!http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/biggrin.png Glih take vzgojne "prijeme" (in učinke!) sem imela v mislih, ko sem napisala tisto o razmejenosti. Šele ko otroka vidiš izven sebe, kot bitje zase, in se ne obremenjuješ z nekimi svojimi ranjenimi čustvi in občutki krivde lahko odreagiraš na tak izviren in učinkovit način in mulci in mulke to tud upoštevajo!

Ok, hvala, sprejemam razlago za Zavca. Na tej brezčasni lestvici (izraza "money for value" v tem kontekstu pa ne štekam čist dobr) se Tomaž Humar pojavi dvakrat - na 30. in 42. mestu. Kaj naj to pomeni - a se je kvazi reinkarniral takrat, ko so ga potegnili iz Nange Parbat in nastopa v dveh inkarnacijah? http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/scratchchin.gif Sicer pa se pri objektivnost zatakne vsaj pri alpinizmu (razen če je razvpitost pomemben kriterij?), Humarjev vrstnik (in celo someščan) Marko Prezelj je enako dober, če ne boljši. Je tudi edini slovenec z več zlatimi cepini (Zlati cepin je najvišje priznanje za alpinistične dosežke na svetu. Podeljujejo ga za najboljši, najpomembnejši alpinistični vzpon v preteklem letu. Prvič so ga podelili leta 1992, in to ravno Slovencema Marku Prezlju in Andreju Štremflju za prvenstveni vzpon po južnem stebru osemtisočaka Kangčendzenga (8476 m), leta 2007 ga je Prezelj prejel za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m) ter še enega, ki pa ga je protestno zavrnil. Humar je prejel "samo" enega).

Ja, razmejenost do otroka (=sposobnost ločevanja kdo je otrok in kdo sem jaz oz. odsotnost projekcij lastnih čustvenih in drugih potreb, želja, strahov etc. v otroka) se je tudi meni pokazala kot bistvena pri tem, kar omenjaš, pa tudi pri postavljanju mej. Dokler nisem enih stvari (občutki krivde, strahov pred "biti ranjen", nesprejet, zatrt etc.) razčistila pri sebi, v določenih situacijah otrokom nisem znala postaviti mej, nisem zmogla vztrajat pri tem, pa tudi če sem jim postavila mejo, je nekak niso vzeli resno, ker so začutili, da imam jaz sama s tem problem, da to (zaradi moje projekcije) pravzaprav ni čisto TO. Ko pa sem te stvari pri sebi razčistila, je bila čisto druga pesem, meje sem postavila mirno in odločno in - meni je izgledalo kot čudež http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/inno.gif - celo fanta sta to upoštevala! Ja, Čiščenje podstrešja je ZELO koristno početje pri vzgoji, pa ne zaradi zadovoljevanja nekih zahtev do staršev od zunaj, ampak zato, ker stvari pač tako delujejo v odnosih.

Mene, wannabe, kaviar, psevdo, kvazi športno nenavijačico zanima, zakaj je ravno deki Zavec največji fenomen slovenskega športa?

Drži! Glutamat je sicer ne-esencialna aminokislina, nujno potrebna za sintezo beljakovin v našem telesu, nastaja pa v jetrih s pretvorbo nekaterih drugih aminokislin. Je nevrotransmiter (=prenašalec sporočil v živčnem sistemu) in izhodiščna molekula pri sintezi GABA, drugega pomembnega nevrotransmiterja v možganih. Glutamat je torej popolnoma naravna substanca, ki jo telo samo proizvaja, zato jo je res zelo lahko proglasiti za naraven dodatek. Težava je v tem, kot pravi Igmu, da ima tako pomembno vlogo pri delovanju živčnega sistema in mora zato biti njena koncentracija v telesu natančno določena. Pomožne živčne celice (glia) imajo ravno zato, da je v živčnem tkivu koncentracija glutamata ravno pravšnja, sistem privzemanja glutamata, ki lahko do neke mere kompenzira viške glutamata v telesu zaradi vnosa z naravno hrano. Če pa z umetnim dodajanjem glutamata hrani to presežemo, se bodo zanesljivo pokazale posledice v obliki motenj delovanja centralnega živčevja, kar ima za posledico sistemske motnje zaradi nepravilne regulacije delovanja telesa. Ne, glutamat res ni hec!

v kokakoli je fosforjeva kislina (koncentracije zdajle ne vem na pamet, mislim pa, da je kar močna, glede na to, da gre za živilo!) in ta raztaplja anorgansko sol hidroksil-apatit. Kokakola povzroča poškodbe zobne sklenine, to je dokazano, res pa ne vem, kako hiter je ta proces, vendar dokazano dovolj hiter, da pri rednem pitju kokakole prihaja do erozije sklenine. Kristalna struktura sklenine je pri posameznikih lahko nekoliko različna, zato imajo nekateri ljudje bolj, drugi manj občutljive zobe, pri nekaterih so poškodbe vidne že kot posledica dolgotrajnega pogostega uživanja hrane/pijače z veliko organskih kislin, kot je citronska kislina in nekatere druge sadne kisline. Zaradi škodljivosti organskih kislin (pa tudi zaradi rahlo bazičnega pH optimuma encima amilaze) slina vsebuje bikarbonatne ione, ki nevtralizirajo kisline iz hrane. Tako da zmerno uživanje hrane/pijač z organskimi kislinami ni škodljivo, ko pa presežemo sposobnost sline za nevtralizacijo kislin, pa škodljivi učinki kislin strmo narastejo.

Pomemben del predelovanja podstrešja se mi zdi to, da se lotiš ozaveščanja svojih projekcij na otroka, da ga zares lahko dojemaš kot bitje, ločeno od tebe. To prinese tisto umirjeno (če je treba, lahko hkrati tudi odločno) reakcijo ob pravem času na pravem mestu. Edino tako lahko otroka tudi zares razumeš.

Mayita, ti si očitno doktorirala iz manipuliranja in zavajanja! Ocena števila bizonov v Severni Ameriki pred množičnimi poboji je med 30 in 60 milijoni, pa tudi če vzameš zgornjo številko, je to še vedno več kot pol manj kot je danes število govedi v ZDA in Kanadi (okrog 130 milijonov). Poleg tega se pa govedo danes goji povsod po svetu, tudi tam, kjer v naravi nikoli ni bilo velikih čred divjega goveda. Ja, bizoni so bili sestavni del ekosistema ameriških step in ja, pobili so jih (nič novega nam nisi povedala) - ampak ne razumem, zakaj o teh pobojih govoriš tukaj in to kot argument proti veganstvu?? Saj jih niso pobili vegani, oni bi bili prvi proti takemu okrutnemu in noremu početju! Ko ti zmanjka argumentov, pa v temo o veganstvu vržeš atomsko bombo http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wacko.png , na vsak način hočeš speljati pogovor, ki ti ne paše, drugam. Govor je prehrani, ne o atomski bombi, lepo te prosim! Ja, prehrana in oskrba z vodo sta ključna problema človeštva, zaradi lakote in pomanjkanja vode umre največ ljudi. In preseravanje s hrano na našem koncu sveta (kamor spada tudi močno pretirano uživanje mesa) pomembno prispeva k neravnovesja v svetu, ki povzroča napetosti in vojne .... Če se ti to ne zdi pomembno ali vredno debate, potem pač ni treba pisat o tem, saj te nihče ne sili. Pa res ni treba, da se počutiš tako ogroženo, da si morala privlečt atomsko bombo, saj ti nihče nič hudega noče, če hočeš jesti meso, no.

Sem šla še enkrat brat moj post in tvoj odgovor in se sprašujem, kje zaboga si v mojem postu našla nestrpnost do drugače mislečih? Sploh nisem pisala o drugače mislečih, ampak o čist objektivnih dejstvih ekologije, ki pač govorijo bolj v prid veganstvu oz. vsaj omejevanju porabe mesa. Če že debatiraš, bi bilo fajn, da bi ločila dejstva od mnenja. (npr. če je nekdo izmeril smreko in reče, da je visoka visoka 20 metrov, je to dejstvo, ne mnenje oz. nestrpnost do nekoga, ki je ni meril in se mu zdi, da je nižja). Če nekaj, kar ne potrjuje tvojega življenjskega sloga, doživljaš kot nestrpno, imaš pač ti sama problem z nesprejemanjem nečesa drugačnega. Je pa res, da nekateri vegani znajo bit kar agresivni in nestrpni do mesojedcev in to men tud ni fajn. Vsaka stvar, pa če je v osnovi še tako dobra, ki postane dogma ali obsesija ali razlog, da nekdo napihuje svoj ego nad druge ljudi, postane na nek način razdiralna.