nosorog

Vse ljubitelje kristalov obveščam, da bo tržiški sejem mineralov naslednji vikend. Začne se v soboto ob desetih in traja verjetno do 18 ure; enako v nedeljo (ura začetka je iz druge roke, saj imajo organizatorji (kot ponavadi) veliko težav sami s seboj, tako, da ustrezne oziroma potrebne propagande seveda ni. Sejem ne bo v osnovni šoli za Deteljico, temveč na novi lokaciji, kjer je bil že lani (v dvorani na drugem koncu Tržiča). Zapeljete se torej v Tržič in sledite označbam (ves čas naravnost, na koncu pa levo).

... sicer nisem navdušenka za kakšna mrcvarjenja a la 'ranologija do konca in naprej' ... ampak, 'tist' ma pa po moje tud en svoj smisel.... kaj že je 'tist, k smrdi' ?... in, kaj pol z njim?... a mamo tist zato, da se delamo, da ga ni (da ne bi 'smrdel') ... (itak pa 'tist' samo poskrbi, da nas vsake tolk mal pozabava... takrat pa hudo prav pride, če poznamo svoje džolije) Ej, tole je point. Pri sebi verjetno prav vsak opazi neke felerje. Jswt se nekih svojih dobr zavedam in mislim, da imam orožja, da jih zjebem ali vsaj omilim. Pa jih pustim na miru! Enostavno se mi zdi, da niso brez zveze. In ko se ozrem nazaj, se mi zdi, da imajo nekateri "felerji" vlogo nekakšnih varovalk, ki niso vgrajene kar tako, ampak zato, da te obvarujejo nekaterih stvari, ki bi te lahko odvrnile od poti, na kateri se lahko maksimalno izraziš (tomaž, če tole slučajno bereš, se mi zdi, da je nekakšno nadaljevanje najinega privatnega klepeta in da tegale sedajle ne bi takole pisal, če tistega klepeta ne bi bilo!). Zadeva oz. mogoča teorija varovalk se mi zdi ta hip tako verjetna, da v mojih mislih do neke mere jemlje moč teoriji karmičnih dolgov. Kaj pa, če nam nekatere poti res niso zaprte ali otežene zaradi karmičnih dolgov, ampak nam je univerzalna inteligenca postavila na pot neke ovire v cilju, da nas usmerja k optimalnemu razvoju? Ne vem no. Tole se mi bliska po glavi ta hip. Pravijo, da je jutro pammetnejše od večera. Bomo videli, kako bom na tole gledal jutri zjutraj.

fotke, ja... Nosorog, če si kaj opazoval tole... imel recimo pred seboj dve fotki istega človeka, eno izpred nekaj let, drugo nekaj let nazaj... se ti zdi, da je 'v fotko vtisnjeno en. stanje človeka' za tisti čas iz katere je fotografija, ali je 'en. matrica stalna' ali se 'en. slika' spreminja in vsakič 'vidiš' en. sliko človeka, kakršna je ta trenutek.... žblj kolk sem tole zafecljala Mislim, da obstaja neka osnovna matrica (iz katere je tudi razvidno, v katero smer se lahko najbolj razvije), mi pa jo potem z leti harmoniziramo, nadgrajujemo, ali pa tudi ne. Odvisno, v kakšni meri znamo ozavestiti namen bivanja. Za primer lahko vzameva talent za "nekaj"; talent imaš, lahko ga razviješ, če pa se ga ne zaveš, ga ne razvijaš, pravijo, da ga "Bog v veliki meri vzame nazaj".

Aja - nisem pa odgovoril na celo vprašanje. Kako nam lahko pomagajo nekatere slike, oziroma gledanje slik kakšnih izjemnih ljudi. Fotografija ne zabeleži le vidno, temveč tudi nevidno; na izdelani fotografiji je torej tudi energijska matrica človeka, ki je bil fotografiran. Že v knjigi Medicina stanovanja, Jacques La Maya priporoča, naj se takrat, ko se počutimo brez energije, zazremo v fotografijo kakšnega atleta. Duh komunizma in samoupravljanja so nosile slike Josipa Broza, polne duhovnih energij so npr. fotke raznih jogijev, nabite s traparijami so fotke Nosoroga ...

Nekje pa še piše, da je bila tista fotka posneta, ko je "z močjo svojega duha" ustavil vojno v Sloveniji. No comment Tista knjižica je sicer za začetnike kar uporabna. Je pa v zvezi z njim nekaj zelo zanimivo. Pred leti je imel redbne seanse v eni veliki dvorani na Viču v Lj., ki jo je pretežno vedno napolnil. Enkrat sem šel pogledat, kaj folk vleče tja in moram reči, da mi ni bilo nič jasno. Za hip sem pomislil na tisto znano gestapovsko krilatico: Večja je laž, več ljudi ji verjame. Ne vem, kam se je tip sedaj izgubil. Nekako ne slišim več zanj. Kakšne posebne nostalgije ne čutim... Temo smo pa res, kot že ničkolikokrat, čist zjebali.

Seveda je mogoče. Za tak padec energije je lahko veliko razlogov in sploh ni nujno, da ti jo kdo zavestno krade. Lahko ti jo npr. sesujejo okoliščine, ki nikakor niso v prid tvojim karakternim ali temperamentnim posebnostim. En moj klasičen primer: -Sem izraziti individualist. Za kolektivno delo sem povsem nesposoben oz. sposoben le v primerih, če poteka tako, kot sem si ga zamislil sam. Če pa ne, lahko kljub najboljšim željam in temu, da verjamem v cilj, že samo zaradi načina izvedbe, ki "mi ni všeč", ostanem v trenutku povsem brez energije. Da mi pri nekem skupnem projektu v trenutku "vse dol pade" je npr. lahko razlog ta, da opazim, da človek, ki je za nek skupni projekt pomemben, veliko govori, a nič ne pove, ne zna poslušati ... Hm, ja. Pravzaprav me ob energijo in živce najlaže spravijo ljudje, ki veliko preveč govorijo, zlasti če gre za takšne, s katerimi imaš veliko opravka in povzročajo nekakšen "stalen dražljaj". Burp. Mam občutek, da nisem povedal prav nič. Pa naj vseeno gre v objavo...

V slovenski poeziji je problematiko vaginalnega krča prvi analiziral Simon Gregorčič, v pesmi "Ujetega tiča tožba".

Citrin bo do neke mere deloval tudi sam, še bolj pa, če ga boš ustrezno mentalno-čustveno podprla. Ko boš imela čas in voljo, skoči v knjižnico in vzemi mojo knjigo Minerali*zdravje*duhovnost (Tadej Pretner). Preberi si poglavje o čakrah (str 56 do67), našla pa boš tudi poglavje (V.) o čiščenju in energijski aktivaciji mineralov, programiranju mineralov in še marsikaj. Pol pa daj tistim strahovom tinte pit

Odpuščam. Včasih kamen le daj malo ven, da ne bo zaradi monotonije ratal depresiven Povej mi, za kateri kamenček gre in povem ti, kako ga še razveseliš, da bo bolje deloval.

Marsa! Zadeva seveda je delikatna. V sebi jo običajno primerjam v razmerju človeško telo - posamezna celica telesa. Če določen del celic "podivja", lahko pelje v smrt celo telo. Zdravi del telesa pa na nek način pomaga obolelim celicam. Tudi to je res, da imajo posamezne celice "omejen rok trajanja" in se okoliškim "zdi čisto normalno", da bodo odmrle. Ko govorim o pomoči in zdravljenju med ljudmi, poteka veliko stvari na energijski ravni, v obliki dobrih želja, misli ipr., o čemer je govorila že mateja. Če nek "zdravilec" v nekoga pretirano "žnari", pa SAM igra vlogo podivjane celice (primerjava z začetka posta). Pomembna je torej stopnja osveščenosti in občutek...

Nista se ustrašli??? Ph, ne znata se igrat!

- Opazuj se, kako dihaš, kadar te je strah. Kratko, plitko in sunkovito. Prekini to in začni v takšnih primerih zavestno dihati počasi in globoko. - Strah je doma v pleksusu. Kadar te je strah, čutiš tam slabost. Večkrat skušaš ta del tudi podzavestno prekriti z rokami. Kadar se spomniš (večkrat dnevno) položi obe roki na pleksus in tja usmeri pozornost. Ohranjaj jo tako dolgo, da čutiš tam toploto. Tako si okrepiš pleksus in zjebeš strah. - Kadar nas je strah, smo zakrčeni; najraje bi se pogreznili sami vsae. Zavestno se takrat sprosti in se strahu prepusti. Takoj bo izgubil moč. - Kadar te je strah, daj obe dlani na tilnik, nekajkrat globoko vdihni in sunkovito izdihni. To so sam drobni triki, lotiti pa se moraš vzrokov (morda si jih navedla, sem prejšnje poste le bežno preletel). Smo tudi tako bedasti, da se začnemo tedaj, ko se pojavi situacija, ki se je običajno bojimo, opazovati v pričakovanju strahu oz. njegovih negativnih posledic. Če boš okrepila pleksus, bo vse lažje in ležje boš razsula tudi primarne vzroke strahov. BBBBBBUUUUUUUUUUUU!!!!!!! (si se kaj ustrašla?)

V kontekstu vpliva misli na našo okolico, vključno z informacijskim poljem in splošne medsebojne povezave, ki je bila v tej temi večkrat omenjena, pa še insert iz moje knjige Holistična radiestezija I. VZROK – POSLEDICA Odziva našega zdravstvenega stanja in dogodkov v vsakdanjem življenju na vse, kar storimo, izrečemo ali pomislimo, se ljudje ponekod bolj zavedajo kot pri nas. V obdobju mojega bivanja v Belorusiji, sem npr. zdravil neko žensko, ki je imela v roki hude bolečine zaradi revme. Ko sva začela s terapijo, se je njeno zdravstveno stanje v nekaj dneh bistveno popravilo. Nekega dne pa se je pri meni vsa skrušena ponovno oglasila in mi dejala: »Roka me je začela spet močno boleti, a vem zakaj. Včeraj sem slabo govorila o nekih ljudeh.« Opazil sem, da so tovrstni odzivi premo sorazmerni s tem, v kolikšni meri se zavedamo svoje vpletenosti v tkivo živega vesolja. Tistim, ki se tega ne zavedajo, je na finoenergijski ravni marsikaj prizanešenega, saj se pri njih vesolje odziva le na zelo grobe dražljaje. Ozaveščenost povezav pa prinaša s seboj tudi breme odgovornosti, saj so s tem, ko smo bliže viru (Bogu), odzivi na naša dejanja, misli, želje in strahove hitrejši in intenzivnejši, vprašanje je le, ali jih prepoznamo. Za ilustracijo bom opisal še dva primera takšnih odzivov. -Ukvarjam se tudi z vodenjem ritualov hoje po žerjavici. Ko sem začel sodelovati z geomanti in spoznal funkcije vitalnoenergijskih točk prostora, sem začel razmišljati, kaj bi se zgodilo, če bi hodili po žerjavici, ki bi bila na kateri od teh točk. O tem sem celo spraševal nekatere geomante, a zadovoljivega odgovora nisem dobil. Nekaj dni kasneje sem vodil ritual hoje po žerjavici in dan prej sem odšel določiti lokacijo ognja na travnik, ki je bil temu namenjen. Ko smo naslednji dan pripeljali drva, me je sorodnik lastnika travnika prepričeval, naj ogenj zakurimo bolj na robu travnika, češ, da bo tam pogorišče kasneje manj moteče. Dopustil sem, da me prepriča in dejansko žerjavice nismo pripravili na mestu, katero sem prejšnji dan za to določil kot najugodnejše. Ritual smo sicer izpeljali, a zgodilo se je nekaj nenavadnega – prvo polovico žerjavice smo lahko prehodili povsem varno, na drugi polovici pa nas je vse precej opeklo. Naslednji dan, ko sem zadevo raziskal, sem ugotovil, da je bila druga polovica žerjavice na eni od vitalnoenergijskih točk travnika, ki je na površini energijskega vrtinca spremenila intenziteto energije žerjavice. Dokler vitalnoenergijskih centrov nisem poznal, mi je bilo »prizanešeno« in ognja nikoli nisem zakuril na katerem izmed njih, čim pa sem zanje vedel, pa tega pri izbiri lokacije nisem upošteval, sem bil nekoliko »kaznovan«. - Prijatelj, uspešen zdravitelj, ki deluje na načelih holizma, mi je povedal, da ga je pred časom za pomoč prosil starejši človek, ki je imel težave z zdravjem. Ko sta se pogovorila in mu je razložil, na kakšen način mu namerava pomagati, se je »pacient« uprl, saj so se mu zdele predlagane metode preveč nenavadne. Pri tem je bil celo nekoliko žaljiv. Zdravitelj je za trenutek pomislil: »Tepec stari, utihni že«. Naslednji dan je padel po stopnicah in se precej polomil.

Univerzalno informacijsko polje, ki nas obdaja, ima nek smisel in "program" - če programa ne bi bilo, ne bi bilo niti karmičnih povezav, karmičnih dolgov in še marsičesa. Pri svojem radiestezijskem udejstvovanju sem opazil, da sem v primerih, ko sem "kar tako" s pomočjo nihala skušal o določenem človeku ugotoviti kaj konkretnega, praviloma dobival napačne odgovore. Prepričan sem, da se enako dogaja vsem, ki s katerokoli tehniko skušajo "kar tako" kaj zvedeti o tebi, ne glede na to, da nekateri posamezniki trdijo drugače. Če ta fenomen prenesemo v računalniški jezik, bi ga lahko imenovali "zaščita programa". Veliko večja verjetnost, da dobiš pravilen odgovor je, kadar zastavljaš vprašanja, katerih odgovori so pomembni za tvojo osebnostno rast ali nesebično pomoč sočloveku. Drugače je morda pri ugotavljanju vrtenja čaker s ciljem, da osebi pomagaš. Ravno danes sem na daljavo ugotavljal vrtenje čakre neke osebe, ki je ne poznam (na željo sorodnice te osebe), "ugotovil" neke stvari, a sem jih interpretiral zgolj kot možnost. Mislim, da nihče resen ne bo izvajal nekega konkretnega postopka določeni osebi zgolj na osnovi diagnosticiranja na daljavo. Izjema pa so postopki, ki pomagajo k splošni harmonizaciji energij neke osebe (npr. mentalno-čustveno "oblivanje" osebe z ljubeznijo), kar pa je vedno zadetek v polno. Pri raznih leaderjih pravzaprav najpogosteje sploh ne gre za namerno krajo energije. Energija gre tja, kamor ljudje usmerjajo pozornost (iz poslušalcev npr. na predavatelja). Resnična kraja energije največkrat izhaja iz čustvenih odvisnosti (npr. ko za to, da izpolnimo pričakovanja nekoga, naredimo nekaj, kar sicer ne bi). Poglede na svet nam pa vedno kdo vsiljuje - družbena ureditev, šole, reklame ... Zato je mladost pogostokrat zmedena in ima težave najti svoje resnično mesto v svetu. V paketu "zaščite programa" pa sem tudi prepričan, da je zlonamerno energijsko delovanje "tek na kratke proge". Sem štejem tudi poseganje v voljo nekoga. Takšno izkušnjo imam tudi sam. Ko sem se še intenzivno ukvarjal z biorgonomijo, sem hotel v zvezi z nekom doseči cilj, ki je zrasel na mojem sebičnem zeljniku, ni pa upošteval stališč te osebe. Kazen je takoj sledila. Biorgonomski procesi mi enostavno niso delovali in sicer tako dolgo, dokler nisem ozavestil, zakaj je temu tako in na energijski ravni škode popravil.

Faca si. Pa sem le doživel, da se vsaj enkrat strinjaš z mano. Kaj pa sicer ti misliš o tem? Zdravljenje z ali brez dovoljenja?

Šaril po podzavesti? Kako si to predstavljaš? Nekateri ljudje res npr. vidijo avro in znajo iz nje prečitati marsikaj o tebi (npr. Marta Marija Serdar). A tega ne razumem, kot šarjenje po podzavesti. Na nek način lahko potem "šari po tvoji podzavesti" marsikdo, ne le zdravilec. O tebi lahko na osnovi rojstnih podatkov veliko izvejo astrologi, še manj podatkov rabijo poznavalci tarota... Konec koncev smo govorili o zdravljenju, ne o šarjenju po podzavesti. Kako pa zdravljenje oziroma energijski vpliv deluje v vsakdanjih medsebojnih odnosih, pa je lepo opisala Mateja. Ena mojih priljubljenih misli, ki jo pogosto uporabljam na delavnicah, pa je: "Ko te gledam, te spreminjam". Drug drugega na finoenergijski ravni spreminjamo tudi s tem, ko o nekom razmišljamo, zlasti čustveno podprto. Kaj te torej pri tem moti (šarjenje po podzavesti)?

Mene pri biorgonomiji najbolj moti pomanjkanje čustvene note, zato sem razvil proces, ki temelji na aktivaciji čustvene energije, ki "premakne energije", da se zgodi želeno. Na splošno sicer prevladuje mnenje, da so mentalni procesi močnejši kot čustveni, saj je mentalni svet nad čustvenim (astralnim). Pa vendarle se pogosto izkaže drugače. Sami čustveni postopki namreč nimajo prave moči, če niso podprti z ustrezno namero, ki pa je v domeni mentalnih energij; najučinkovitejša je torej - vsaj po mojih izkušnjah - ustrezna kombinacija.

Mateja in Tomaž . Me veseli, da še kdo takole razmišlja. Saj v bistvu za to gre - če o vsem skupaj razmisliš in se zavedaš dejstva o medsebojni povezanosti, hitro skenslaš trparije o iskanju dovoljenja, lastni karmi, v katero se ne bi smel "vpletati" ipd. Glavni problem je verjetno v tem, da ljudje o tem sploh ne razmišljajo, temveč se jim enostavno stališče "neke avtoritete", ki meni, da je treba za dovoljenje vprašati vsede v podzavest in so potem prepričani, da mora biti to pač tako in nič drugače. Zelo na mestu pa je tudi Tomažev pomislek, ki se nanaša na znanje nekaterih, ki se prodajajo kot zdravilci. :xx!:

Hm. Nosorogec sem bil, ko sem bil še majčken. Zdaj sem že velik Nosko . Nisi konkretno povedala, kaj ne štima s kolki. Ponavadi gre za načet hrustanec v sklepu, ali pa tam manjka substance, ki kolek "podmazuje". Tvorbo novega hrustanca stimulira eliksir iz apatita. Substanco, ki "podmazuje" sklepe, pa dobiš v plavih ribah (sardele ipd.) in jajčnem rumenjaku. Tudi sam sem imel včasih mal težav s sklepi - zaradi bolečin v rami sem moral nehati s tenisom, dobesedno slišal pa sem lastna kolena med hojo po stopnicah. Potem sem po radiju slišal za tole finto s plavimi ribami in rumenjakom in odkar pazim, da je v moji prehrani dovolj tega, je vse o.k. Podobne težave je imel tudi nek nogometaš (malonogometni reprezentant SLO); tudi pri njemu se je zadeva zrihtala zgolj z ustrezno prehrano.

Tole je eden izmed aksiomov pristašev materialistične teorije o nastanku sveta, ki posredno zanika duhovne temelje življenja oziroma energijskega ozadja materije (v smislu, da je materija posledica energije in ne obratno). Jaz se s tem seveda ne strinjam, nisem pa niti prepričan, al se zajebavaš, al misliš resno.

K odprtju tele teme me je vzpodbudil post Ariela v temi biorgonomija, oziroma tisti njegov del, kjer pravi, da je največja napaka biorgonomije v tem, da pri tem postopku zdravimo tudi brez dovoljenja pacienta, kar je po Arielovem mnenju absolutno narobe. Na to temo sem se z nekimi ljudmi na nekem drugem forumu že preklal, zato bom navedel nekaj izhodišč za in proti. Zanimajo me mnenja zlasti tistih, ki se ukvarjate z zdraviteljstvom, pa tudi drugih (zlasti tvoje, Mateja; upam, da boš tole našla). - Tisti, ki pravijo, da lahko zdravimo le tedaj, kadar imamo za to dovoljenje pacienta oz. njegovo željo po spremembi, to utemeljujejo zlasti tako, da gre za osebnostno karmo pacienta in da se brez njegovega dovoljenja ne smemo vanjo vpletati. - Obstaja pa nekaj dejstev, zaradi katerih menim, da to ni potrebno. a) Biosfero planeta tvorita evolucijska in informacijska komponenta, ki omogoča informacijsko povezavo cele biosfere. Kjerkoli na planetu pride do vnosa nekega podatka, se ta takoj razširi v kpl. biosfero. Z detektorjem za zajetje elektronov so dokazali, da obstajajo majhne količine PCB, pesticidi in ostale znane strupene substance prav v vseh bitjih na Zemlji; tako npr. v pingvinih na Antarktiki, puščavskih lisicah, kot v mleku doječih Slovenk. Ker eden temeljnih kozmičnih zakonov Hermesa Trismegista "Kakor zgoraj, tako tudi spodaj" verjetno ni sporen, seveda to pomeni, da bolezen kogarkoli vpliva tudi na moje zdravje. Ali moram koga vprašati, če želim ozdraveti? Mislim da ne. Kajti če zdravim drugega, zdravim sebe! Če bom našel na tleh nezavesetnega človeka (ki mi ne more odgovoriti, ali želi mojo pomoč), mu bom pomagal in ne bom razmišljal o tem, kakšna je njegova karma. c) Zgodi se, da komu ponudiš pomoč, pa jo odkloni. Za to je lahko več razlogov, tudi ta, da se svojih težav ne zaveda. Prepričan sem, da ni narobe če (ako je v tvoji moči) diskretno korigiraš okoliščine, ki povzročajo njegove težave. d) Ni narobe, če se lotimo karakternih sprememb pri "neprijetnih" ljudeh, a ker "naša resnica ni edina" lahko nekoga spreminjamo le tako, da spremenimo LASTNE reakcije na njegova izvajanja. Če je npr. nekdo tečen, njegovo tečnobo "hranimo", če sprejmemo njegovo igro. Če pa jo ne, ostanemo mehki in prijazni, bo ostal brez cilja in bo tečnež spremenil tudi vedenje.

TRETJA ČAKRA - Lokacija: Pleksus solaris, hrbtni aspekt pa v višini osmega prsnega vretenca. - Povezava z žlezami: Pankreas (trebušna slinavka), del nadledvične žleze, ki izloča adrenalin. - Druge povezave: želodec, jetra, žolčnik, vranica, živčni sistem. - Vpliv na fizično telo: Količina izločenega insulina, do neke mere kontrola krvnega tlaka in količine sladkorja v krvi, prebavni procesi. Blokade te čakre pogosto privedejo do bolezni želodca, hepatitisa, slabega delovanja ledvic ali jeter, slabe prebave, hemeroidov, živčne izčrpanosti, dermatoloških sprememb in sladkorne bolezni. - Čustveno-mentalni procesi: Nesebičnost, velikodušnost, razumevanje povezanosti z drugimi ljudmi in naravo, želja po lastnem zdravju, samospoštovanje, samodisciplina, ambicioznost, … Ta čakra je središče osebnosti in nam ob pravilnem delovanju omogoča, da vse krize prebrodimo pokončno. Pogosta posledica blokade te čakre je depresija, vzroki blokad pa običajno segajo v otroštvo in se nanašajo na izgubo ljubljenih oseb, kritiko, strahom, da bomo v neki situaciji videti neumni in da ne bomo uspeli. V veliki meri je povezana s čustvi, ki jih gojimo do sebe, strahovi, ki jo blokirajo, pa se nanašajo tudi na naš fizični izgled, kot je npr. strah pred debelostjo ali plešavostjo. Za aktivacijo te čakre je najprimernejši citrin, za umiritev delovanja pa datolit.

Kristal sam po sebi ne rešuje problemov. Za lažje razumevanje, kako s pomočjo kristalov oz. mineralov "do cilja", navajam nekaj insertov iz moje knjige Minerali*zdravje*duhovnost: ALI SO MINERALI ŽIVA BITJA? Že v daljni preteklosti so na različnih koncih sveta obravnavali minerale, zlasti kristale, kot da imajo zavest. Nesporno dejstvo je tudi, da celo v najčvrstejših stenah potekajo procesi transformacije, ki so značilni za živa bitja. Nikola Tesla je bil npr. prepričan, da kristali, predvsem tisti, ki vsebujejo silicij (lat. silex – kremen), na nek nam še nerazumljiv način živijo. Iz njegove misli, “da kristali vsebujejo čisto evidenco formativnega življenjskega principa,” lahko sklepamo, da je Tesla verjel, da lahko s pravilnim pristopom iz kristalov dobimo podatke o vsem, kar se je kdajkoli zgodilo na Zemlji. Minerali, ki vsebujejo silicij, so pač v zemeljski skorji večinsko zastopani, vemo pa, da je silicij v računalniških enotah nosilec spomina. S tem je ob upoštevanju piezoelektričnega efekta (tudi misel ima atribute električne energije) na nek način pojasnjena tudi odzivnost kristalov na naše misli in čustva, oziroma možnost programiranja kristalov. Poleg tega govori v prid teoriji o živih mineralih tudi dejstvo, da imajo tako kot npr. ljudje, živali in rastline tudi kamnine avro - nefizično energijsko bistvo, ki je zasnova fizičnih teles. Obstoj avre je potrjen na osnovi gledanja avre skozi t.i. Kilnerjev zaslon* oziroma s fotografiranjem avre ( visoko-napetostna Kirlianova fotografija**). Na teh fotografijah je jasno razvidna avra tudi okoli kamnin; ko pa kamnine “umrejo”, na fotografiji avre ne zasledimo več, fizično pa se to odrazi tako, da se začne kamnina lomiti in se spreminjati v prah. Osnova vseh oblik življenja je torej energija, pri dogovorno neživih snoveh pa gre le za nekoliko drugačno vibracijo te energije. Če se nam uspe rešiti miselnega okvira, nastalega v šolah, kjer so nas učili, da anorganska narava ne živi, pa se lahko vprašamo: »Če so torej kamnine žive, ali torej tudi mislijo in čutijo?« Ne bo odveč, če se ob takšnih dilemah spomnimo misli Cleva Backsterja, nekdaj najboljšega ameriškega strokovnjaka za odkrivanje laži, pri nas znanega predvsem po poskusih, s katerimi je skušal prodreti v čustva rastlin. V toku eksperimentov je prišel do odkritij, na osnovi katerih je zapisal naslednjo misel: »Vse kaže, da se sposobnost občutenja ne zaustavlja na celični ravni. Vse mogoče stvari, ki smo jih do sedaj dogovorno imeli za nežive, bo potrebno v tem primeru na novo ovrednotiti.« C. Bakster in kemijski raziskovalec Marcel Vogel sta med raziskovanjem odzivnosti rastlin dobila izjemne rezultate, saj sta zlasti z meritvami energijskih tokov v rastlinah ugotovila, da se na naše ravnanje rastline močno čustveno odzivajo tako v smeri strahu kot tudi naklonjenosti. Vogel je sklepal, da si lahko človek in rastlina energijo, ki je osnova vsega živega, izmenjavata ter s pomočjo takšne izmenjave postaneta eno. Dejal je: »Ta enost omogoča vzajemno sposobnost čustvovanja, ki omogoča rastlini in človeku poleg medsebojne komunikacije tudi, da se ta komunikacija preko rastline zabeleži na diagramu. Težava pa je v tem, da rastline ne komunicirajo s komer koli. Na takšno interakcijo so pripravljene le tedaj, kadar jim pristopimo z ustrezno toplino in z zavestjo, da imamo stik z živim bitjem.« Povsem enako poanto pa najdemo tudi v zapisih kitajskega modreca Zuo Zhuana, ki pripoveduje o ploščici žada, ki je postala »navaden kamen«, potem ko so jo oskrunili, v kraljevih rokah pa je spet dobila svojo moč. Ker so torej nedvomno živa bitja tudi minerali, je povsem jasno, da imajo pri delu z njimi uspeh predvsem ljudje, ki jih kot živa bitja obravnavajo, in z njimi ravnajo ljubeče. V takšnih primerih se minerali večkrat odzovejo zares čudežno. Zaradi teh dejstev je verjetno nesmiselno, da skeptika, ki v zdravilno moč mineralov ne verjame, prepričujemo, naj poizkusi svoje težave odpraviti z uporabo le-teh. Transformacija vedenjskih vzorcev v čakrah: Večini psihosomatskih obolenj botruje nepravilno delovanje katere od prvih treh čaker. Mineral držimo v levi, sprejemni roki, desno pa položimo na čakro; pomagamo si s pozornostjo usmerjeno na čakro in na prvih štirih čakrah z afirmacijo: »Transformacija miselnih in čustvenih vzorcev v pozitivne energije.« Če vemo za posebej boleč vedenjski vzorec, je priporočljivo, da smo pri izbiri afirmacije bolj konkretni in izberemo takšno, ki se na ta vzorec nanaša. Človeški živčni oziroma psihofizični sistem ne razlikuje dejanske izkušnje od izkušnje, ki si jo zamislimo z vsemi podrobnostmi in ob njej sprostimo čustveno energijo, ki sicer takšne izkušnje spremlja. Ker smo v prvi fazi vedenjske vzorce v čakrah transformirali, lahko s pravilnim pristopom v drugi fazi energiziramo in afirmiramo čakre tako, da pride do dejanske spremembe samopodobe, saj blokad, ki so povzročale vedenjske vzorce ni več, v čakre pa smo vgradili energije, ki so v skladu z našo oziroma pacientovo želeno samopodobo, ki je bistvena za čustvene odzive na zunanje dražljaje. Za popolno uspešnost pri delu s pacientom je zato najprej potreben tako odkrit pogovor o vseh težavah, ki pacienta mučijo, kot tudi o želeni samopodobi. Ker je vsaka čakra povezana z določeno barvo, moramo biti pri zdravljenju preko čaker pazljivi tudi pri izboru minerala. Ni dovolj, da pri devijacijah določenih čaker izberemo mineral, ki po barvi ustreza čakri. Načeloma namreč lahko nek organ deluje tudi hiperaktivno. Tedaj za ustrezno čakro izberemo mineral, ki poleg barvne usklajenosti s čakro, deluje čimbolj ohlajujoče (voda, zrak). 4. Četrta(srčna) čakra Nahaja se sredi prsi, nekoliko nad višino prsnih bradavic. Zadaj je v višini osmega vratnega vretenca. Ta čakra je povezana s timusom, srčno žlezo, ki leži v medplučju za prsnico nad srcem. Deluje na razvoj kosti in splovil. V kri oddaja limfocite in sodeluje pri ustvarjanju protiteles; v ta namen ga najbolje stimuliramo z zelenim turmalinom. V razvojnih letih počasi krni in se pri odraslem človeku spremeni v maščevje. Prvi aspekt te čakre omogoča, da ljubimo in čutimo z vsemi živimi. Je najvažnejša v procesu zdravljenja, saj usmerjamo vse energije iz višjih in nižjih čaker v to, ki pretvarja nižje energije v višje in obratno. Zadnji aspekt: moč volje, potrebne za izražanje pozitivnih čustev prednjega dela. Medtem ko je tretja čakra povezana s čustvi, ki jih gojimo do sebe, je četrta bolj s čustvenimi odzivi na naše misli in stališča kot tudi s pozornostjo, ki jo posvečamo svojim čustvenim potrebam. Osnovni strahovi, ki blokirajo to čakro, so strah pred osamljenostjo, pred obvezami, čustvenimi ranami, prevaro… Če je ta čakra zaprta, pride do otopelosti in nazadnje bolezni, prav tako pa tudi do ljubosumja, jeze, sovraštva in nesposobnosti, da oprostimo tako drugim kot sebi. Bazična kvaliteta te čakre je ljubezen, sočutje, predanost, navdih, zaupanje in sposobnost zdravljenja. Barvi: zelena in rožnata. Pomanjkanje zelene barve privede do srčnih težav, previsokega ali prenizkega krvnega pritiska, tumorjev… Minerali, ki aktivirajo to čakro, kateri vlada element zrak, so rožnati kremen, kunzit, avanturin, pri premočnem srčnem utripu pa uporabimo akvamarin

Arhetip je pojem, ki ga je v zvezi s simboli uvedel švicarski psihoanalitik C.G. Jung. Gre za simbole, ki so tako globoko vtisnjeni v kolektivno nezavedno, da so preprosto struktura kolektivnega nezavednega. Delujejo na biološki, psihološki in duhovni ravni. Klasična primera arhetipskih simbolov sta križ in šestkraka zvezda. Šrtefanova medalja - gre za obesek izumitelja Štefana Horvata, ki naj bi - če se ne motim - imel varovalno funkcijo. Po mojem mnenju vpliva na pretok energije po energijskih meridianih. Ob tem naj povem, da se ne morem strinjati s Tomaževim mnenjem, da človekove energije ni moč izmeritr. Mogoče je namreč izmeriti intenziteto energijskega pretoka po meridianih, kar počne Zagrebčan Drago Plečko (zadeva je bila na TV in bi skoraj morala "piti vodo". Žal pa ne vem, kako to meri, oziroma katere veličine preverja in kako sploh priključi ustrezen instrument na določen meridian. Mam pa to oddajo posneto; moram ob priliki še enkrat pogledati.

Pes brez glave, nima ksihta. Lačnemu se srat upira.