nosorog

Pravzaprav jo delam tako, kot Zalaya (al Zamijavka, al kwa je že), sam da namest kisle smetane uporabim lahki smetanov namaz, al kwa je že tist.

Ne vem, kwa je zdj to za ena fora in zakwa b' mogl na tvoj blog hod't. Če misliš kaj povedat na forumu, prav, drgač pa tud prav.

Aha, daj mi je pa jasno, zakwa ne maraš bratov Hrvatov.

Tinka, ko kle berem za kere ekipe vse navijaš, mi je prišlo na misel, da si pravzaprav potrebna psihiatra - zarad mazohizma. Na more bit drgač. Navijaš za: - Nemce (sjeti se drugog svetskog rata) - Turke (k so svoje cajte kle žarili i palili, pa ugrabljal otroke) - Ruse (glih tok, da nas leta 48 niso pojedl) Hm, hudič te zastop ... Jst te ne. lalala

Narežem jih na grob papir, dam na mizo, katero postavim pod klimat, ki ga naštelam tako, da na gobe piha topel zrak. Nkoli pa na ta način ne pripravljam pretirano vlažnih jurčkov - v bistvu le jesenske (o.k., zamoču sm, k ne vem, kako se posameznim vrstam jurčkov reče - tisti, katerim pravim jesenski, so v bistvu rastl tud zdele). lalala

Se strinjam, da je članek zelo subjektiven, ne pa tudi povsem korekten. Pod vprašaj daje recimo "da se moramo imeti vsi radi, se ne jeziti ..." Hm, ljubezen in strpnost sta bit Jezusovega nauka; potemtakem je tudi ta pod vprašajem, al kako? Ali pa recimo, v članku avtor nekoliko posmehljivo pravi, da se new agerjem vse čakre vrtijo prav, ob tem pa imajo kup težav v realnem lajfu. - To je seveda nemogoče. Kdor pozna funkcijo čaker, mu je jasno, da imajo čakre tudi psihološke in duhovne vsebine, ki imajo vlogo katalizatorja ali zaviralca razvoja različnih oblik samozavedanja - to pa se odraža v materialnem lajfu. Stavek "Zanimiv mi je bil tudi pogovor z moškim, ki se je zaupal, da se po najinem pogovoru že dolgo ni tako dobro počutil, kljub vsem dolgoletnim energijskim obdelavam njegove soproge", pa se mi zdi ne pretirano simpatično "ven metanje". Sploh pa - če naj človek napiše kritično razpravo o nečem (v tem primeru new age), je dobro, da zadevo do potankosti pozna, saj slabe izkušnje zgolj iz nekaterih področij ne dajejo objektivne slike. Če kliknemo na angleško Wikipedijo, pa vidimo, da je new age tako širok pojem, da ga celovito malokdo dobro pozna. Pa nisem noben new age fan nefanovski Nosorog

V tejle temi sem drugič v življenju. Nisem namreč mogel verjet, da prav vidim - da kle not objavljaš tudi ti, pa nad strelko sem tud presenečen. Sj smo različni, ampak tole je po mojem za (tiste) trinajstletnike, k nimajo pod milim bogom kj počet.

Robotiziran? Rusi so igrali fantastičen nogomet. Duhovit, dinamičen in prav nič robotiziran. Upam, da bodo šli do konca.

Tokrat sem iz vseg pripravil omako, jo tresnil v posodice in fuknil v skrinjo. Drgač jih pa jeseni tudi sušim (sem pogruntu tehnologijo - mam najboljše posušene jurčke na svetu; ostanejo povsem beli, nič žilavi ...) al pa jih kr narežem, dam v vrečke in v skrinjo. Včeraj zvečer sem jih še nekaj našel, zdaj pa je, kar se mene tiče, sezona do jeseni zaključena. lalala

Pogoji so res odlični, a je neka specifika. Gobe zdele rastejo v "odprtih" listnatih hostah, v skupinah. Tudi pri nas pravzaprav ne vidiš kaj dosti gob, če greš v hosto, ne da bi vedel, kam. Sploh recimo ni gob na placih, kjer sem jih pobiral pred enim tednom. Ko pa naletiš na pravi plac, je pa kar nekaj za pobrat. Na jutranjem sprehajanju psa sem recimo pobral 11 jurčkov, šel pa sem tja,kjer sem bil včeraj - drugje ni bilo nič.

No, kako je bilo? Zdj sta zihr že nazaj. zvedavi Nosorog

Le pejt; še par dni bodo, pol bo pa adijo do jeseni. Zdajle pri nas ne rastejo na obronkih in v kakšni travi, ampak izključno v bukovi hosti, na odprtem, tam, kjer je po tleh le listje, brez kakega drugega sranja.

Naraba je čist znorela!!! Prejle popoldne sem hotu ene skale s karjolo pelat za bajto, pa mi je bil avto napoti. Ne bodi len, ga prestavim k hosti. Ko sem stopil z avta, sem skoraj zagazil na brezove gobane. Na slabem kvadratnem metru jih je bilo 25 (veliki okoli 5 cm, fantastični). Potem so me seveda skale nehale zanimat in sem šel raje v hosto. Našel še 30 jurčkov, vseh velikosti, še šest brezovcev in nekaj lisic. lalala

Prav nič. Še simpatiziram jih ne, z izjemo golmana Boruca, ki je totalno dober. A veš, da mu navijači Celticsa, kjer brani, pravijo sveti golman? Menda je religiozen k prasica.

Po takšnelem šlepanju v skupini se Italiji rado "zgodi", da gre potem do konca. Zanimivost - po ogledu prve tekme v skupini, ko so jih prepričljivo nabunkali Nizozemci, je šel bivši poljski nogometaš Zbignew Boniek (po ocenah FIFE eden najboljših napadalcev vseh časov), stavit, da bodo Italijani evropski prvaki. Men je hrvaški selektor Bilić taka faca, da najbolj privoščim Hrvatom, simpatiziam pa tudi Ruse, Nizozemce in Portugalce (v em vrstnem redu ). la

O.K. Menjam zvoke iz Saturna za nosoroga v naravi: http://saturn.jpl.nasa.gov/multimedia/imag...fm?imageID=1614

Že mam tud ta drug komad (Sama). Danke! lalala Aja - desnega klika na miški sploh nikol ne uporabljam. pojmanimam,com

Gre za insert iz knjige, v kateri pa sem pojasnil pojem Boga, vlogo DNK v prenosu informacij itd. Ne pričakuješ valjda, da bom v vsakem insertu se ponovno azlagal.

Krck,tega posta prej niti opazil nisem. Predvsem je preveč govora o brezpogojnem sprejemanju - bi bilo bolj pametno govoriti o prevzemanju odgovornosti za svoj lajf. To je zavedanje, da so neprijetne okoliščine ali prilika za rast, ali pa prilika za to, da gremo u kurac. Moč izbire pa imamo. Če ti kaj ne paše pri nekem človeku, je sicer mimo, da postavljaš pravila igre oziroma kalup, v katerega mora zlezti, da ti bo všeč, prav pa je, da poveš, kaj si o določenih stvareh misliš in preko pogovora poskušaš kaj spremeniti. Drug način je umik, šele tretji pa, da neko situacijo zares sprejmeš. A če jo dejansko sprejmeš, pomeni, da ni razloga za to, da pizdiš, da si slabe volje ...

Hvala, Zdej jo prav počas nalaga, ampak glede na to, da sem bedak, rabim še dodatne informacije - ko bo zadeva naložena, kako jo spravim potem v mapo moja glasba, iz katere bi jo lahko zapekel na CD? Un komad ma pa zihr naslov Sama. Kot sem rekel - ga tud najdem na Aresu, sam zloudat ga noče.

Sila rad bi imel posneta komada YU grupe, z naslovoma "Sama" in "Kosovski bžuri". Iz Aresa mi ju noče zloudati, oziroma kar se tiče komada "Sama", sem pred časom dol dobil en posnetek, ki pa je bil očitno iz LPja, ki je preskakoval. Mi lahko kdo, ki louda iz Mule ali kje drugje pomaga?

Tole, o čemer pišeš, se nanaša na psihološke strahove. In kaj je zanje značilno? - Za razliko od fiziološkega strahu, ki se nanaša na nekaj, kar se dogaja, se psihološki strahovi nanašajo na nekaj, kar bi se utegnilo zgoditi. V osnonem postu sem namignil, da je naša moč v "tukaj n sedaj", oziroma v stopnji zavestnosti, če pa nam vladajo psihološki strahovi, se zaradi negotovosti, različnih izkušenj v preteklosti ... um ukvarja s tistim, kar bi e morda lahko zgodilo, namesto da bi naši biti dovolil, da uživa sedanjosti. Tak pristop (ljubosumnost ...) sproža v nas negativna čustva, ki jih oklica zazna in posledično se partner od tebe odaljuje. Pogosto pa ga začnemo zaradi svojih skrbi tudi na tak in drugačen način omejevati. Resnična ljubezen je popolno sprejemanje, čim nekoga skušaš omejevati, slej ko prej guzne. Vprašaj se pa tudi, kaj v njem ljubiš - njegovo resnično bit (si jo/jo znaš začutiti?) ali tisto, kar se kaže kot njegova identiteta.

Da se ne zamaram - tole je post, ki sem ga ojavil na enem drugem forumu. Nanašalse je sicer na rezanje vezi, na nek način pa paše tudi kot replika tvojemu postu: Redno se nam dogaja, da naš občutek identitete, nastal z odzivi misli in čustev na zunanje dražljaje, ki nam v bistvu daje občutek ločenosti od celote, enačimo s tistim, kar dejansko smo. Običajno namreč medsebojne povezanosti ne čutimo in se zavedno ali nezavedno počutimo kot osamljen, ločen delec. Iz tega občutka ločenosti pa izvirajo vse psihološke oblike strahu, na katerih pa temeljijo vse vrste konfliktov. Svet namreč vidimo skozi predstave, ki jih o njem imamo, te pa nas ovirajo pri vzpostavljanju pristnega odnosa s svetom. Te predstave pa ne stojijo le med nami in zunanjim svetom, temveč tudi med nami in našo resnično bitjo. In kaj je naša resnična bit? Poleg misli in vse krame ter predstav, ki smo si jih z mislimi napletli, imamo v sebi še zavedanje, ki z njimi ni povezano. To je nekakšna zavest te biti (duša), ki gre skozi verigo inkarnacij in ki absorbira končne rezultate izkušenj (tisto torej, kar se nauči in edino to tudi prenese v naslednja življenja, saj je ostalo povsem nepomembno), v svojem neokrnjenem stanju, preden se je poistovetila z zadnjo obliko (fizičnim telesom). Ta zavest pa pri »normalnem« človeku pride na površje razmeroma redko. Nekje zadaj sem dal primer – recimo, da si v mislih požvižgavaš neko melodijo, potem pa kar naenkrat opaziš, da to počneš. Takrat se je za trenutek vključila tista prava zavest oziroma se pririnila izpod balasta misli in čustev, ki nam vladajo. Jedro težav je torej v tem, da pravzaprav ni zavest tista, ki uporablja um, ampak na nek način um uporablja nas!!!! - prepričani smo, da smo um, um pa se rad ukvarja s problemi. Na ta način, da se prepuščamo delovanju uma, oziroma predstav, ki jih imamo o svetu, dajemo problemom življenjsko energijo!!!!!!!!!! To je torej razlog, da vidimo v nekaterih medsebojnih relacijah probleme in iz napisanega je sedaj valjda jasno, da nobeno rezanje vezi ne more biti rešitev, ampak je rešitev le v le različnih postopkih ozaveščanja, ki niso nič drugega, kot osvobajanje izpod jarma našega uma oziroma predstav o svetu, ki smo jih sami ustvarili. Tovrstne poti so torej edine, ki vodijo k brezpogojni ljubezni, o kateri toliko nakladamo oziroma k temu, da se naučimo pretočno integrirati v celoto. lalala

Tečka.