Panika te napade, če "ni nikogar doma" - takrat se poistovetiš mislimi in čustvi - misli sprožijo določen čustven naboj, ta spet futra misli in prideš v začarani krog. Dihanje postane vedno bolj plitko, v krvi se poruši ramerje med CO2 in kisikom in panka je tu. Poskrbeti moraš torej, da "bo kdo doma". Ne dovoli, da se poistovetiš z mislimi in čustvi. Panka torej vpliva na ritem dihanja - torej lahko tudi z ritmom dihanja vplivaš na paniko. Ko te grabi, ačni avestno, globoko dihati - najprej s trebuhom, potem s prsmi. Vnesi ta način dihanja v navado - čim večkra se spomni dihati na ta način, da ti pride v navado. Panika namreč lažje obvlada tiste, ki dihajo plitko, le z zgornjim delom pljuč. Izvajaj vaje, ki krepijo stik s sabo in okrepi si pleksus. Tako se boš usposobila za droben trik - ko vidiš, da prihaja napad panike, usmeri pozornost na celo telo - celo telo začuti, paniki pa se ne upiraj, ampak energije vznemirjenja le naklonjeno opazuj. Tako jim vzameš moč. Toliko na hitro, sicer se pa te stvari učim v primernem obsegu na ustreznih delavnicah (prenovljen progam delavnice Preseganja vedenjskih vzorcev). Če pa ti bodo slučajno pomagali kisovi obklatki, se obvezuem, da bom za en teden postal stopnica, pa naj folk hodi po meni.