Skoči na vsebino

mayan

Lunin Odvisnik
  • Št. objav

    1.980
  • Član od

  • Zadnji obisk

  • Zmagovalni dnevi

    12

Vse kar je objavil/a mayan

  1. eh, nevermind... ampak nice samovpogled, Naamar Ni pa vsaka drugačnost, drugačen način življenja od povprečja trma (jeziti drugega, želeti pozornost...)
  2. Trma, ki jo vidimo v drugem je ponavadi le trk ob lastno omejenost. Odsev. Je čisto razumljivo in priporočljivo, da kdo s kakšno fizično aktivnostjo želi biti spet bolj open minded, samo ko bi se ljudje bili sposobni odreči nasilnemu uveljavljanju svoje volje pri tistem, v katerem ogledalu prepoznajo neke lastnosti, ki jih ne morejo/znajo sprejet. Aktivnosti je pa mnogo, ne le fizičnih... Lekcija pa je za prepoznavalca. Strpnost, sočutje, razumevanje... Ker nekaj nekdo čaka drugje, drugače... Resna..
  3. Hm. Nobeno mi ni trenutno všeč . Ko je ta pravo je verjetno čist vseeno wich is it...
  4. Lepo si to napisal. Prijateljskost ne? . Samo, je to trajno? Smo lahko samozadostni al smo dejansko lahko zares potrjeni le skozi drugega? Dovolj trden (mehkotrden, avtentična moč) biti v sebi najprej, da spet lahko daš srce, odpreš vrata (včeraj slišala, da če enemu odpreš tudi drugi lahko vstopijo). In to je najbrž največkrat vzrok, da potrebujemo spet healing time, da se vrnemo k sebi...
  5. Can u read my mind...? xrosex Saltwater http://youtube.com/watch?v=Ahmvs3Z3PEo
  6. Jaz mislim, da Bog ne mara, da se vse v njega polaga in da ljudje ne živi tako kot sami želijo. Tud dober starš bo vzgojil otroka, da bo imel pogum po svoje živeti. Ko enkrat to zmore - od koga je potem odvisno kaj? Nekdo lahko gre v takšno skrajnost da skoraj zanika svoj obstoj ker je itaq kao "vse" od boga odvisno . Mislim a se ne naveličaš polagat nekomu drugemu moč?
  7. Kuvrtat En citat: • Sovraštvo je žalost, ki jo spremlja ideja o zunanjem vzroku. (Etika, knjiga III, Spinoza, Baruch, 1632-1677)
  8. Ja valda iz lastne. Se mi je zdelo, da govoriš o človeku ne o Bogu: quote meni se to zdi logično - ker tisti ki ima čisto vest in čisto srce, ne more sovražit. quote
  9. Eh, kolkrat pa ne lep pozdrav tud tebi
  10. Ja. Al pa spomnimo ob pravšnjem trenutku
  11. mayan

    Vesoljni dnevnik LNF 25

    Je! hvala sicer pa bob ve kaj ali koga jaz ignoriram, ne slišim, vidim a ne. Zato... Ni feedbacka. Pozornost pa je, ker se razumeva napisano... Vedno nekaj hočemo :hug back, cookie
  12. mayan

    Vesoljni dnevnik LNF 25

    Dear diary. Moji posti tukaj se mi zdijo v večini nekak ... kako naj rečem... ignorirani Mogoče je varka, sam da niso unworthy...
  13. Spoznanje, da se nam ni treba sprijazniti z nečim kar ne želimo, je pa res zakon. We don't have to do anything really, except of course dreaming...
  14. Narobe je to? Če je, potem bo enkrat prav. Se obrača. Kaj pa odnos z Bogom? A je to pol tud varanje partnerja? Morda ko se nekoč dva srečata oba vesta, da ljubita Boga... Samopombembnost se razblini. Ostane love. V resnici mi preprosto le ljubimo...
  15. Se strinjam, da je neizrekljivo in veliko izrekljivega zgolj skozi prispodobe in umetnost ter življenje... Včasih na žalost, včasih pa na srečo.
  16. ... ker lahko ozavestim kar mi je ne vem iz kakšnih razlogov onemogočeno izraziti oz. odpreti. Tako si pomagamo odpirati srca... (pri pisanjuza razmislit pa je hvala bogu še zmeraj čas..)
  17. Brezveze govorit kaj je hujše Vsako trpljenje zaradi občutka ločenosti je zelo za posameznika zelo resnično in je predvsem trpljenje. Treba je najt samega sebe, najt objekt/subjekt hrepenenja, izvor... Mislim, KAJ točno pogrešaš? Malo razmisli kaj so tiste zadeve, zarad katerih daješ DRUGEMU moč, da te izpolni. Objem? Mah, saj jaz tud tako, da boli neznosno. Sam, če nimaš odprtega srca ali ga lahko sprejmeš sploh? Morda sta v nas dva svetova in je treba enega tako ponotranjiti in samozadostno znati osrečiti, da lahko drug svobodno sprejema in daje na svetu. Mene je recimo razveselilo, da so našli praznino v vesolju tako zelo. Kot bi zmeraj iskala to in zdaj je to postalo še bolj vedenje... (kot so pred leti sonce v vzporednem vesolju). Zamisli si to praznino nestrašljivo, dobrohotno, blago (tak kot je en_bk opisal). Ko je nekako tak odnos do same sebe najden v tvojem vesolju, potem šele segajmo in se približujmo drugemu. Tako to vidim. Sprijaznjenost. Seveda je pa paradoks, da če ne bi že prej bilo odnosov, do tega stanja ne mormo najbrž sami pridet. Tako kot sem jaz recimo ful hvaležna za takšne in podobne poste kot je tvoj, ko nekdo iskreno iz srce pokliče na pomoč...
  18. Mici59, zdravo! Veš kaj me res zanima? Pa ne vzemi prosim kakorkoli drugače kot je mišljeno... Kako to, da imaš potrebo, ali kako se naj izrazim, da deliš svojo vero z nami tukaj oz. kaj je tvoja želja, namen, point tega vsega... (Tud mgd ma sorodno potrebo po shareanju svoje kao ljubezni do Krishne al pač nekoga že...) Pa me zanima, če ni slučajno to tisti manjko, ki ga je treba skozi druge skompenzirat (kao najlažeje druge učiš to, kar bi se naj sam oz. ker ni res al nekaj takega...) (Jaz sem zmeraj nekako bolj čutila, da je vera nekaj intimnega) Enivej, lep dan želim vsem
  19. Apoptygma Berzerk - Shine On (remake House of love) http://www.youtube.com/watch?v=Ms3gRlvejQw
  20. mayan

    Naj se zgodi ...

    Razumno je kar je otok napisal. Ko bi le prerastli razočaranost, zmogli ljubiti življenje, nerazumnost, kaos, sebe, druge kljub vsemu...
  21. Ej, Alef, men se zdi, da si mislil Maggie Reilly, čeprav je tud Bonnie z Oldfieldom pela, ampak Islands. Moonlight shadow pa je od Međike
  22. mayan

    Oven

    Jp. Pa še z Venero v Ovnu, tako da mi je toliko bolj čudno, da sem hočeš nočeš prišla do točno takega spoznanja kot je v enem humornem pa zato tolk bolj resničnem horoskopskem opisu: "Ovni - naduvani tepci, ki mislijo, da vedo vse... Večini folka gredo na živce..." Pravijo, da mora vsak v eni točki premagat samga sebe - izgleda sem tu nekje zdaj. To je sicer samo en model in se trepetajoče zavedam krivice vsem ostalim, ki so ok, ki se kolk tolk zavedajo. Drgač pa mi je prej vsaj prvi trenutek ob ovnih zmeraj srček zaigral. Čeprav mislim da bolj ribico notr vidim oz. predstavo, kakšna ribica je. Nekoga za zaščitit. Zgleda da sem tisto kar ne zmorem imeti rada navsezadnje sprojecirala v enga, ki najbrž to niti ni. Pa saj je človeško to a ne. Na koncu koncu je morda celo blessing, saj mam cel življenje cajt vzljubit ene lastnosti, ki jih najbrž mam sama, če jih v drugmu vidim? Al ni točno tako? Kako je že pravzaprav s temi projekcijami? http://www.lunin.net/forum/uploads/photo-1927.jpg
×
×
  • Objavi novo...