Piko

Nekako mi ne sede, kar ta hip visi nekje v medmrežju kot pravilo - da bolni pišejo bolano, zdravi pa zdravo.

Po moje sploh danes ne gre zaupati ničemur drugemu. Kako sploh sprejeti neko koristno informacijo ob takem informacijskem bombardiranju? Ne znam drugače, samo tako. Ne berem knjig, ki mi jih drugi porinejo v roke, češ ta je prava. Lahko da je, verjetno pa ne v tem trenutku. Če začutim, da je knjiga (informacija) namenjena zame, si jo prihranim ampak takoj rečem - sedaj ne bom tega bredelal, ko pride čas. Tako lahko pride čas, da spoznam, kako me tista knjiga ne zanima. Sem že šel kupit eno knjigo, pa mi je ob tem prišla v roke čisto ena druga, da sem si jo kupil zase. Drugič grem spet v knjižnico potipat, kaj je zame ostalo na policah. Saj ne mislim samo knjige. Ko sem bil majhen, so govoroli - ne zaupaj občutkom, ker te lahko prevarajo. Moram reči, da sem zelo zgodaj začel odpravljati tako hibo v razmišljanju. Ko zaupam svojim občutkom, mi pri novi informaciji ni težko. Ali se puzzle prilaga v obstoječe znanje ali pa ne. Včasih grem iskat drug košček, tisti bo počakal, da se zloži v sliko kasneje. Včasih že na prvi pogled vidim, da ni iz moje slike in ga dam na stran. Ampak vse to je v občutkih. Aja, če dobim v roke kak pomemben košček, se lahko zgodi, da bom del sličice moral prestaviti nekam drugam, celo podreti nekaj koščkov. Tudi tako dejanje je stvar občutka. Aja, še nekaj. Mislim, da brez prave ljubezni do sebe ne moremo krepiti občutek o pravih občutkih. Pa s tem ne mislim ljubezen do svojega EGA.

Oj, sem pogledal, če gre za nek priimek, recimo kakega Janeza Trdino alikoga. Potem sem šele opazil, da manjka ena drobna pikica. Včasih je primeni samo en droben detaljček dovolj, da... saj mi ni šlo skupaj, pa sem še enkrat prebral. Veš kaj mi je prišlo na misel - ali ja v Kabali kaj takega, da bi bili ljudje čim popolnejši, čim boljši, natančni, ali je v Kabali najpopolnejše vedenje o svetu, v katerem živimo? Pa ne se sekirat zaradi ene pikice. Naključne pomote včasih povedo več. Kaj pa je pravzaprav naključnega danes? Sedaj sem v temi Indigo. Ne verjamem, da se je Indigo pojavil na Lunci naključno. (pojem naključnega znam zaznati le na osebnem nivoju. Ko osebni nivo - EGO utišam, naključij več ni) Pojavil... Pa ne samo Indigo. Vsakdo.

Nisem opazil, da bi se zadnje dni kdo jezil nate. Daj, no! Če pa tale aSpRinC ne pomaga, pa vzemi še dva

Opazil sem, da Boris spet vleče poteze. Včeraj zvečer sem se namenil pošlatati, potipati knjigo, da izvlečem enega zanj. Dvakrat sem s prsti potegnil po 1. knjigi, občutka da je to pravo, pa ni hotelo biti. Naj vseeno napišem, da je bilo prvo znamenje Resnica in druga Mir. To pa ne bi bilo napačno zame? Čutil sem, da ni bilo pravega občutka. Skoraj sem odnehal, ko mi je nekaj reklo, naj poskusim še z 2. knjigo. Prsti so tokrat čutili drugače in odprlo se mi je na strani Sodelovanje, Povezovanje (Šel Kahaja) Pa saj mi nekdo vseskozi zatrjuje, da smo vsi vseskozi povezani? http://vilinci.media-splet.net/albums/vilinci/Sodelovanje_EL_KAHAJA.thumb.jpg Borisu in vsem ostalim prisrčen Vilinski pozdrav v četrtku in vse dobro, Piko

A so tebi kaj ukradli? Mislim glede na tvoje reakcije. Daj, smejse malo!

Meni se zdi, da si eden tistih, ki ga vzvišenost drugih ne moti. Tudi nisem napisal, da se je ne sme opaziti. Odgovor ni bil neposredno tebi, sem ga samo izkoristil za premišljevanje v prvi osebi ednine.

Z vsem se strinjam, kar si napisal. Evo, mimogrede sem se spomnil na tole mojo šolo v letu dni na tem forumu: če si prevzameš vlogo žrtve, težko potegneš ven pozitivne reči, ki te peljejo naprej. Misli, da se da tudi iz tega primera potegniti več dobrih stvari, išče se pa predvsem slabe. P.S. Kako dolgo pa je za nekoga obdobje dveh mesecev, hmmm. Včasih se ene stvari, kak premik, zgodi hipoma. Bi rekel, da je večinoma tako in ne samo včasih. Do tistega hipa pa različni ljudje prihajamo različno dolgo.

Veš kaj mi je prišlo na misel, ko sem bral tvoj post? Kako bi izgledale določene teme, kjer se monogokrat primeta z Aakhijem, pa bi eden (kdorkoli od vaju) vse svoje poste pobrisal. Tisto branje bi bilo po moje trašno hecno, hahahahahahahahaha! Kar se tiče vzvišenosti pa mislim, da bi me motila, če bi imel občutek, da me s tem nekdo tlači dol, nekam spodaj... ko bi si sam postavljal neke nivoje. Če sprejemam vse ljudi enako, ne glede kako drugi mene, potem vzvišenost nekoga drugega name nima tistega učinka.

Nič ni tako, kot je videti na prvi pogled. Recimo da se nikdar nisem počutil indijanskega vrača. Veš, včasih začutim, da sem na primer kuhar. Rad zavoham, kje se kaj kuha, malo pomešam, vržem notri kako začimbico, če je že kuhinja javna. Če hrana nikakor noče zavreti in samo napol brbota, malo povečam gretje. Ponavadi dobro doziram, tudi ne uporabljam popra, ki zapeče v ustih, ampak pekočo papriko, ki učinkuje šele potem, ko je jed že malo nižje. Nobenemga ne silim, naj poskuša moje jedi. Nobenemu še nisem prekuril hrane, pa včasih nekdo odkrije pokrov tam, kjer bi moral lonec biti pokrit, da ne uidejo posebne vonjave. Včasih kakemu instalaterju poči ventil, če ga preveč na hitro skuša zapireti.hahahaa, tole pisati se mi zdi tako zabavno, zraven se kar hahljam, moram reči... P.S. Marsa, bravo! točno prave besede si to poudarila! Nisem zavestno tako mislil, kar ne pomeni, da sploh nisem mislil. Ker so mi različni ljudje in večkrat na forumu nekateri rekli, da moram ubogati, sicer...

Intuicijo razumem povsem drugače. Pri njej gre za nasprotno dejanje kot "imeti na povodcu", kot bi govorili o EGU. Pri intuiciji se je treba prepustiti. Dopustiti. Ozavestiti. Ne more priti vate, če imaš varovalke pa blokado za take in drugačne primere. Osebnostna rast zame tudi ni nekaj, kar bi grabil za roge. Sistem je zajeban, če ni preprost, ker zakompliciran sistem je težko obvladljiv. Nikdar ne vem, katera varovalka, ki sem si jo postavil zaradi okolja, ne bo ustavila mene. Torej mi spet ne preostane drugega kot večanje odprtosti, kar posledično pomeni boljša intuicija. Lepo sredo!

Ojla, velikost črk je bila primerna našim dotakratnim postom, kajne? Pa človek se je moral malo odmakniti od monitorja, da je lažje prebral, ane? Odmakniti se, ko si preblizu, ni nič narobe, ane? Pa človek lažje najde pravo besedo, pa ko sem iskal ta post nekaj strani nazaj, sem ga zlahka našel. No, zase priznam, da sem dokaj neubogljiv, ko gre za pojem "ubogati", malo iz tega, ker ima v korenu ubog... ampak tale srčni izliv je našel svoje mesto, nič ni podkuril, ampak tudi voda ni bila. Voda še za v čevelj ni dobra. Takole rad pišem v "Ta forum", ker mi je forum všeč. Saj je treba reči, da brez želje Marse & Mitje tega foruma ne bi bilo. Ne glede na vse drugo. Včasih rad opazim kak ogenjček. Včasih pomeni življenje, kdaj tudi pogubo. Če nekje gori, pa čezenj posipajo pepel, da se ne bi videl, rad vržem čez še kakšno trsko. Bi rekel tako: če spodaj ognja ni, potem se ne bo vnelo... včasih zagori malo preveč. Včasih mi pomeni ogenjček samo lep soj plamena od svečke. Lahko so iskrice. Tokrat sem si rekel, da se je že nekoliko osmodilo, in je zato treba paziti, da ne zgori vse. Naj bo zato to besedilo v barvi plamena sveče. Za vse, kogar je zadnje čase opeklo, . Za vse tiste, ki so se opekli pri mojih plamenčkih pa dvojno:

Če stvari nekam tlačiš, lahko pritisk enkrat preseže težo pokrova. Takrat pa butne ven več, kot bi se samo prelilo čez rob. Pa še na verižno reakcijo je treba računati ob takih primerih. Ker je prva eksplozija tudi detonator za vse naslednje. Potem so še nekateri, ki mislijo, da morajo streljati še oni, če strelja poveljnik. Včasih nastane dodaten vik in krik, če si kak sodelujoči izbere drugo tarčo, kot si je večina. Vsega je. Tule jih je nekaj gasilo in mislim, da so bili uspešni pa da se tema dobro umirja. Vsak ima svoj pogled na dogajanja in noben ni napačen. Če pa slučajno kdo nima svojega mnenja, je prav tako v redu. Verjamem, da velika velika večina svojega mnenja sploh ni napisala. Mogoče je to še najbolj prav.

No, pa smo tam. Ne samo, da ne poznam dobro teorije o 10. zapovedih, celo računati ne znam. Koliko je bilo vseh zapovedi? X zapovedi - 1 izbrisana druga zapoved = 10 zapovedi. Ali jih je bilo potem celo 11 ? A so še kakšne zapovedi starejše od judovskih? Če so starejše, pomeni tudi to, da so zato boljše, pravilnejše ali mogoče novejše le bolje služijo duhu časa? Zadnji dve vprašanji umikam. O zapovedih ni kaj filozofirati. Treba jih je živeti.

Ne učim te, samo svoje mnenje sem napisal. Ker nisem tako napisal. Če nekdo nima cenika, če cena ni vnaprej določena, bom odgovoren do sebe in storitev ne bom naročl, sprejel, jo bom odklonil, če bo le mogoče. Njegovo odgovornost pa prepustim njemu.

Če iščeš storitev, za katero je očitno, da je plačljiva, nima pa cenika... Sem že doživel, da so mi rekli - plačaš toliko kot misliš, da je prav zate. Če greš na zastonj seminar, potem pa nekdo drug pričakuje, da boš zato vzel še kakšne plačljive seanse... pričakovanje je njegov problem. Če tega dejstva prej nisem vedel, potem je to njegov problem. Če pa sem vedel, se mogoče niti ne bom udeležil delavnice. "Vstop prost", potem pa pobirajo prostovoljne prispevke - nič se mi ne zdi narobe, dokler ne silijo vate kot zmešani. Včasih dam, včasih ne dam, včasih dam več, kdaj manj. Občutkov, da moram dati prostovoljni prispevek, pa ne maram pri sebi. Tako. Tvoj primer si napisala tako megleno in bolj natančno ti ne znam pojasniti svojega stališča. Na splošno se izogibam naročanju storitev, dokler ne poznam cene. Tudi če so zastonj.

DIANA:), Peace and Love for YOU!

Ne mešat pojmov, kaj je ponujeno brezplačno in kaj se pričakuje brezplačno. Ne pozabit, da ima vsaka reč svojo dobo trajanja.

Trans, zelo preprosto. Za alternativo plačam toliko, kot mislim, da zmorem & potrebujem. Če je kakšna storitev draga, stisnem pas, če mislim, da jo nujno potrebujem. Če mislim, da bom prišel skozi drugače, iščem dodatne možnosti. (Tudi knjige si kupim tiste, ki bi jih rad večkrat pogledal doma. Kakšne prihodnosti si ne dajem izdelovati.) A bi ti rad vedel konkretne zneske? Pa tudi vsega, kar je zastonj, ne vzamem!

Všeč mi je, da je ta misel uletela tam kjer je, ker se ravno z njo ukvarjam zadnje čase. Če pa Dejan misli, da je Ego zanj koristen, potem ima mogoče drugačno predstavo, kaj je koristno. Ne verjamem, da se ga da povsem utišati. Vem samo to, da moram na tem delati.

Sedaj sprašuješ drugače. Odvisno, kako so stvari postavljene. Si se vprašal, koliko si plačal za zrak, ki si ga podihal? Za travo, ki si jo pohodil? Za sonce, ki te je obsijalo? Za dež, ki te je napral? (Ne misli, da enkrat država ne bo pobirala takih taks.) Če je pa govor o rečeh, ki jih je nekdo dal zastonj, v "uporabo brez plačila", gre za njegove motive. Vsak deluje po lastnem programu.

Če se to nanaša na moj post, ga ne razumem. Ali pa ne razumem glagola dajati.

Pojem dajati pa res ne povezujem s plačilom. Po drugi strani pa nič ni zastonj. Vsega se pač ne da meriti z denarjem.

O, dobra tema za brat! Pa ne zato, ker bi bil sam indigo, ali da bi se na to spoznal. Ampka prav zato, ker ni nič od tega dvojega.

Angeli, vilinci, vile, škrati in drugo. Definicije o teh bitjih so pri meni zgolj na osebnem nivoju, po osebni predstavi in za to predstavo ne morem trditi, da je splošna. Četudi bi imel doma en meter knjig, ki pišejo o tem. Gre za to, da neko energijo, ki se pojavlja, osmislim. Ali ji bom dal ime angel, ali vilinec ali škratek, je čisto vseeno za druge. Nekateri ne potrebujejo tega, da tako osmislijo posamezne energije. Kako pa se določene predstave, na primer o angelih, ujemajo na splošno med ljudmi, pa je drugo. Tudi če se večina strinja z eno predstavo, še vedno ni rečeno, da je potem prava. Ker je stvar moje predstave je v odločitvi, da je tako. Na primer: če mečem kovance za I Ching, se vnaprej odločim, kaj je pri kovancu grb kaj pa cifra. Slovenski kovanci nimajo grba... ko določim pravila, torej poimenujem, rezultate preverjam po izbranem poimenovanju.