Pesha

A, to pa ne bo držalo. Sem imela dva leva (uh, tole se lahko pa tudi drugače sliši ) in sta bila prav super osebi, predvsem iskreni in dobronamerni (no, sam malo jih je bilo treba prej res počohat ). Sicer pa naj bi bilo moških najmanj ravno v znamenju leva, zato jih moramo toliko bolj ceniti Andres08, a tam na vrhu hriba je pa tvoja hiša

Jaz pa z zamudo Pujsi še tu .... ... Andres08 tudi tebi (z zamudo) želim zanimivo življenje tam na severu (sem šele zdaj opazila, da se javljaš malodane z drugega planeta ). ..........vsem ostalim praznujočim

Da so stvari enostavne jaz nisem napisala, mogoče si samo prehitro prebrala. A si se kdaj vprašala, čemu nekdo zboli za rakom, nekdo drug pa ne? Čemu je nekdo bil cepljen nekdo pa ne? Čemu imamo ljudje pri istih okoliščinah drugačne izkušnje?...... Namreč: niso VSI zboleli za rakom, niso VSI imeli težav zaradi fluora, niso VSI bili cepljeni.........Če pogledaš drugače: vsak dobi svojo izkušnjo, tisto, ki mu gre. Sem zadosti dolgo na svetu, da vem, da to drži

super si povedala....... .......predvsem vsak dobi, kar rabi

Raje ti ne bodi tako prenagljena. Za človeka, ki ni pripravljen prevzeti odgovornosti za svoje življenje, je dejavnikov še najmanj miljon

hmmm...za mene ?? zanimivo...mene je tud ena odločitev matrala...pa mi je uspelo migaj ribka...še za ta drugo Špelo ! Zame ostaneš kar Kristalka, ti prav paše... ...drugače pa ribica za vse Špele xrosex , da dobijo pozitivne odgovore

Ribica, bliža se čas odločitve, prosim pomagaj, da bo ugodna za Špelo!!!

......po moje imaš ti še več možnosti za otroke .......a sedme hiše pa da nimaš Veš, si me nasmejal s tole izjavo, ker je taka očarljivo zaskrbljena...........kot laik ti lahko le zagotovim, da zagotovo imaš vseh dvanajst hiš, astrološko gledano, vprašanje pa je, koliko so le te zasedene s planeti.............naprej pa raziskuj čisto od začetka na razlagi osebnega horoskopa, ki ga dobiš tudi na teh straneh ........pa kam me je danes zaneslo k temi o otrocih

Sokrat ne me strašit! Imam 5 planetov v peti hiši....pa nobenega v sedmi...... ....torej sledi, da bom imela v prvem šusu peterčke .......drugače pa še malo povejte kako sklepate tole o peti hiši in otrocih, kajti meni se kljub gneči planetov nikamor ne mudi ......

Janja: dobra svinjica Sem imela kar podobno predstavo o tebi, le da si bolj vitka. Sem mislila, da si bolj donda (182 cm!) in mogoče bolj ostra, mogoče tako kot je Marsa rekla, bolj levinja, bolj oblastna, pa imaš več ženske energije. .......pa še pes in karavan zraven

Sstane imaš dober glas, ko te berem

zanimivo Mojca. Jaz sem definitivno avditivni tip, ker res slišim med vrsticami. Partner sicer pravi, da včasih še preveč

Tamara, sem se danes spomnila nate, ker sem imela besedni spopad. Sem tačas premišljevala o svoji komunikaciji z drugimi, vse teče lepo, v vseh krogih..............me pa zmanjka, ko me nekdo "užre" kakor rečemo pri nas. Sem razmišljala koliko ima to veze z "resnico, ki boli", v smislu, da se mi sogovornikova izjava zdi zlobna, ker prizadane moj ego. Je nekaj na tem, zagotovo, ampak tudi sogovornik ima impulz zlobe (nesreče) v sebi, da uživa v tem. Včasih nisem nobenemu ostala dolžna, skozi leta pa sem se spremenila in zdaj enostavno ne morem vrniti pikre pripombe. Včasih bi jo rada, ampak potem si mislim le zakaj bi se spustila na tak nivo. Enostavno sem fokusirana nase, na svoje življenje, napake drugih mi niso zanimive niti mi niso v zadoščenje, zato mi je utrujajoče spuščati se v zbadanje, opravljanje..................in navadno potem na take pikre pripombe ostanem tiho. Toda opažam, da je to kot vdaja, kot poraz (mogoče pa na energijskem nivoju je) zato se učim vrniti "napad". Tako sem danes pa le vrgla eno hudo nazaj pa moram priznati, da sploh nisem dobila zadoščenja, kvečjemu slab občutek sem imela, izgubo energije (čeprav je dotična oseba postala zelo prijazna do mene ). Ne vem, moj osebni občutek je, da mora komunikacija vedno potekati na določenem nivoju, predvsem pa je moja naravnanost do sogovornika pozitivna oziroma vsaj ni žaljiva ali škodoželjna. Tako pri osebkih z negativnimi težnjami poskušam na primeren način obrniti njihove besede, ki so naperjene proti meni, proti njim. Torej, zagotovo je treba vrniti napad, a s svojim orožjem na svoj način Sicer sem se pa spomnila prvega pravila komuniciranja iz knjige, ki sem jo omenila v prejšnjem postu: SOGOVORNIKA MORAŠ ZNATI IZBRATI!

....bo drugič vprašal še lepše

Ooojjj, kam me je danes zaneslo .........Pujsa Saj pridem včasih zvečer pogledat, če ste vsi še dejavni, če vse štima, samo pofočkam se ne vedno.................... Chebula se je pred kratkim oglasila v svoji temi ter povedala, da je rešila svoj problem in uživa. ..........sem pa zadnjič pomislila, da se free že dolgo ni oglasil..........

Chebula uživajta v zvezi, ki se očitno poglablja in krepi. In kakor si rekla (jaz sem si zapomnila še iz srbohrvaškega prevoda): Što ne ubija, jača.

Res, čisti užitek.

Uaaaauuu! JanjaK, pozdrav

boš uživala, samo ne pozabi zraven pa še

Seveda, čeprav nobenemu, ki vara, na pamet ne pade, da bi to realno življenje zavrgel Vsi gredo potem lepo domov spat

OSTANI OSREDOTOČENA na temo pogovora. Če te sogovornik speljuje stran od teme, ker predvideva kaj hočeš povedati in mu je to neugodno, enostavno prekini njegov govor z : "Oprosti, vse kar govoriš je res, toda midva se pogovarjava o tem in tem!" Enostavno ga "potegni" nazaj na temo, vztrajaj pri tem, kar imaš povedati! Sama nisem imela nikoli problemov s komunikacijo, a vendar, ko naletiš na takega sogovornika, potrebuješ kar samozavest, da vztrajaš pri svojem, da se ne pustiš "povoziti". Nekateri res govorijo kot dež, ker besede uporabljajo za ščit okoli sebe. Predvsem pa si VZEMI ČAS. Če ne moreš hitro reagirati in odgovoriti, umiri tempo pogovora, vzemi si čas za razmislek. Lahko tudi rečeš: "Samo trenutek, prosim." Če ima človek vsaj malo bontona, bo v tem času tiho čakal tvoj odgovor. Če bo govoril naprej, ponovi, da potrebuješ trenutek miru! To je nekako "obramba" pred tistimi, ki speljujejo in vodijo pogovor. Dobi pa se tudi knjiga Umetnost argumentacije (nisem prepričana o naslovu, avtorja se pa ne spomnim, žal), notri pa imaš male trike vodenja dialoga Drugače pa začni opazovati dialoge, ki jih vodiš s svojimi bližnjimi. Opazuj kdo začne,kdo vodi, kdo spelje drugam.......se pogovarjata o bistvenih stvareh ali jih odrivata in raje govorita o vremenu.....si spontana v pogovoru ali razmišljaš, da ne boš rekla česa narobe.........nekako vodi dialog, a ne bodi čustveno v njem, opazuj od "zunaj". Sama sem bila začudena, kako skozi pogovor opaziš čustveno ali energetsko hierarhijo! Npr. mama me je spraševala, a sploh ni poslušala odgovora! Zdaj jo potegnem nazaj in "prisilim", da posluša odgovor. Sama sem to počela s sestro! Partner je vedno dvomil v moje trditve. Če sem rekla neko novico, jo je ovrgel, dvomil vanjo...... Zdaj vztrajam, da mu dokažem svoj prav...Opazuj in odkrila boš, kakšne odnose imaš v resnici s svojimi sogovorniki. Počasi začni reagirati tam, kjer misliš, da nisi mogla izraziti svojega mnenja ali si ga, pa je bilo preslišano. Zatorej: osredotočena in umirjena v nove besedne dvoboje

Marsa, tole pa res drži! Sem tudi sama pri opazovanju obrazov bila začudena, kako nekatere punce enostavno niso "lepe", pa so imele popoln nosek, polne ustnice, lepe oči......ničesar jim nisi mogel očitati, ampak vse skupaj, kot celota, je bilo pa sila dolgočasno, nekako pusto, nobene izraznosti. Sama si to razlagam s "problemom" osebnosti, kar je v bistvu tudi tvoja razlaga, en obraz se pokaže v sekundi, drugega pa moraš odkrivati.......................in se pri tem ne naveličaš Pri tem pa zagovarjam držo, da je telo forma, ki jo oblikuje vsebina (osebnost).

Za mojo sestro dobra želja, da bi bila sprejeta na željeno smer na faksu, ker ji lani ni uspelo.........upam, da je dobila lekcijo, in je zdaj čas ugoden, da se premakne naprej v življenju!

Tjazy itak si brezčasen, a vseeno za tvojih 30, ki te čakajo v prihodnosti nekje, naj ti bo zanimivo še naprej! .........pa kilo čokolade..........

To sploh ni tako slabo, kot se sliši.............sicer je bila taka navada pri nas tudi v preteklosti, vendar pa je v zadnjih dveh stoletjih prevladal mit o romantični ljubezni, ki nas popolnoma obvladuje in na nek način onesrečuje, saj smo trdno prepričani, da moramo najti popolno ljubezen, partnerja, ki nas bo v vsem dopolnjeval........to pa seveda ni več človek,ampak iluzija......tako se zahodnjaki poročamo(jo) v navalu zaljubljenosti, ki pa popusti zelo hitro in ko padejo na realna tla, sledi ločitev, ker to pa ni to kar so pričakovali....................... ....sem bila v Indiji, kjer ta princip seveda še vedno deluje. Tudi meni je bilo na začetku kar hudo za te posameznike, kako vendar si ne morejo sami izbrati partnerja........pa mi je enkrat en tip rekel: Naši starši nas poznajo bolj kot mi sami sebe in oni nam zagotovo znajo izbrati partnerja s katerim bomo dosegli razumevanje, harmonijo..........seveda je za nas tako izbiranje partnerja hladno in preveč racionalno, a ni nič bolj pravilno kot naše, ko smo zaslepljeni in pol življenja nesrečni v iskanju popolne ljubezni, ki je iluzija....... ......hočem samo povedati, da naš način življenja ni vedno apriori najboljši.............sploh pa če svojo srečo iščemo izven sebe......