emanuel

Pa si kdaj razmišljala o tem, da bi lahko zlo uspela v politiki

Vera brez ljubezni je mrtva, ljubezen brez vere pa je slepa. Ne govorim o popularni duhovni literaturi, ampak o izvirnem krščanstvu, Jezusovem učenju in učenju njegovih neposrednih učencev. Voda je pri izviru najbolj čista. Ta zemlja pa vse umaže. Čista deževna kaplja se umaže, takoj, ko se dotakne zemle. Človek se mora za svoj duhovni vzpon pač očistiti svojih grehov, slabosti. Se sevede strinjam s tabo, sam izraz brodenje po lastnem dreku mi ni najbolj všeč. Kar se tiče raznih mojstrov, samo eden je Mojster, in to je Duh sam, vsi ostali pa smo zgolj učenci in kvečemu posredniki Duha.

Pa si to sam iznajdu? Ali pa sam citiraš nekaj, kar si se nauči, potuhtu je že pred tabo kdo drug?

Se ne skrivam za citati, imam svoje razmišljanje in tudi svoje izkušnje. Vendar pa nihče ne more prepoznati ničesar, kar nima že v sebi. Česar nimamo v sebi, tudi prepoznati ne zmoremo. In tega, kar opisuje citat, seveda še nism dosegu . Ampak je pa lep . Kot točka svetlobe, h kateri je potrebno težiti. Kot sonce, ki se le kdaj pa kdaj pojavi izza oblakov. Ampa pomembno je, da veš, da je. Kdaj pa kdaj pa ne zmorem sam izraziti z besedami tako lepo, kot to poda kakšen citat. Ampak, če v nekaj verjamem, je to lahko tudi citat, zakaj pa ne .

Ljubezen je pot in cilj obenem.

Kdor služi oltarju, sme tudi živeti od oltarja, toda samo iz del ljubezni, ki povzročajo vse dobro. Kdor pa nima del ljubezni, je ropar in tat in morilec resnice.

Si bom privošču en citat: "Predvsem pa se držite ljubezni; ta vas ne bo zapustila! Vse lahko mine, samo ljubezen je večna! Kjer pa je ta, tam je vse; kajti ljubezen vse ohranja in je povsod temeljni kamen vse biti. Zato ne bodite malodušni, ne žalostni, ne godrnjavi, marveč v vsem srčni, vedri, vesele čudi in ustrežljivih čutov, srca in duha, tako boste hodili po lahki poti in imeli pred seboj zmeraj široko odprta vrata nebeškega kraljestva." Je potreben še kakšen komentar?

To pa ni značilno zame. Lahko pa kaj korigiram, dopolnim..

Ampak, saj pri debatah nekako gre za to, ko nekaj napišeš, moraš to tudi nekak zagovarjat

To je, jasn, zadovoljivo No ja, pravzaprav v redu Ampak gre točn za trditu, da Bog nima nikogar rad. To pa zame ni v redu. Je v nasprotju s samim bistvom Juzusovega učenja. Bog je Ljubezan in Resnica. Popolna ljbezen in apsolutna resnica. Sevede si lahko prjatla s Kabalistom, pa si še vedno tud z mano . Pa ti je zato treba ploskat takm trditvam?

Jaz sem, ki sem - pomeni, da Bog ni ustvarjen, ampak, ze razliko od vsega ostalega, preprosto JE. Vse drugo in vsi drugi pa smo ustvarjeni (od Boga). In ne gre za to, kaj Bog potrebuje. Bog je pravir vsega življenja. In ljubezen je pravir vsega življenja. Torej Bog je ljubezen. Zatorej je Jezus tudi učil, kakor je učil.

Sem napisu, da je Bog VSE ustvaril iz ljubezni. Mi pol ni treba podtikat, da trdm, da ima Bog rad sam mene. Razen tega pa gre pri tem za bistveno razliko med krščanstvom in judovstvom (pa tud islamom). Saj je Jezus učil dve zapovedi: ljubi bljižnega kakor samega sebe in Boga nadvse. In v tem je zajetih vseh 10 zapovedi.

Ankrat pišeš, da te ima Bog rad, že čez "pet minut" pa aplavdiraš, ko nekdo napiše, da Bog nima nikogar rad. In to razložiš s tem, da imaš takooooooooo širok zorni kot. Ampak men to ne sede. Na dveh stolih se ne da sedet (no ja, razen če maš zlo široko rit ). Razen tega je s tabo težko razpravlat, ker takoj, ko se s tabo ne strinjam, uleti kakšn bern, in začne zlivat gnojnico po men :xx!: (le kje jo jemle). Mah, brez veze, nihče ni bol slep, kot tisti, ki noče vidt.

Marsa, si pa mal protislovna s svojimi prejšjimi izjavami .

Ampak ljubezen ni omejujoče čustvo, ampak popolna svoboda in pravir vsega življenja.

Vse je povezano, nikjer ni neskončnega prepada.

No ja, saj pravjo, da vsakdo sklepa po sebi

Samo zavest sama ni podvržena smrti. In zavedanje lastne večnosti je stvar zavedanja, in ne stvar študija. Prebujena duša ima samozavest - zavedanje samega sebe - in s tem tudi lastne neumrljivosti. Človek ni samo prah. Saj tudi v Bibliji piše, da je Bog človeka naredil iz gline, ter mu nato vdihnil DUHA. In ta Duh je večen, tako kot Bog, drugače tudi ne more biti. V mrtvi materiji ni življenja, vse življenje je iz duha. In ko duša zapusti telo, tudi telo odmre, v njem ni več življenja. In Bog je vse, kar je, ustvaril iz ljubezni do svojih ustvarjenih bitij.

Že vsak malo bolje čuteč človek ima razumevanje za sočloveka. Še mnogo več razumevanja za človeka pa ima Bog sam . Prevsem Mu je pa všeč, če ljudje spoznamo svoje napake in jih obžalujemo. Sicer je pa teb težko kaj zamert.

Pride popotnik v odmaknjeno vasico in zavije v gostišče. Da bi navezu pogovor, vpraša, kdo je najstarejši v vasi. Pa mu rečejo, da ga nimajo najstarejšga, ker je ravno prjšnjiteden umru . V povezavi s prejšnjim papežem, Marsa, je sedaj že drug .

Kar je od prahu, se v prah povrne. Kar pa je od Duha, pa je večno. Prah se nanaša na mesenega človeka, ego, nižji jaz. Človekovo nečimrnost in napuh. Ne pa na duhovnega človeka. Ki je večen. In kakšen smisel naj bi imelo vse skupaj, če človek ne bi bil večno bitje? Ampak, a se omenjeno poglavje ne nanaša najprej na dogodke iz 1. stoletja, in šele nato na današnji čas in bližnjo prihodnost? Ali, kot je zapisal en star Judovski prerok "To ljudstvo Me časti z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od Mene." Kar jasno pokaže na bistvo problema. "Ko pa se bo pojavila sodba, tedaj naj beži vsak pravični. Kdor že stoji na strehi čistih, božanskih resnic, naj se ne spušča več v hišo, da bi vzel staro judovsko sukno (nauki farizejev), temveč naj ostane na svoji novi svetlobni višini! In kdor je že na polju nove dejavnosti po Mojem nauku, naj se nikar ne vrača nazaj v staro domovino slepe in ničvredne ceremonije, ampak naj ostane na svojem novem polju in ohranil si bo življenje! Zgodilo se pa bo, ko bo prišla sodba, da bosta dva v eni in isti hiši; tedaj bo eden rešen, drugi pa bo propadel. Tisti, ki bo ravnal po Mojem nauku, bo rešen; kdor pa bo Moj nauk sicer poznal, ravnal pa se bo po starem kvasu farizejev, bo propadel." Nadalje pa še napoved: "Odslej (to je čas Jezusovega javnega delovanja) pa ne bo minilo celih 2000 let, ko bo zemljo zadela velika sodba; in to bo tedaj očitno zadnja, toda obenem vesoljna sodba na tej zemlji. Šele od tedaj naprej bo na zemlji raj, in volk in jagnje bosta mirno prebivala na istem kraju ter skupaj jedla iz iste sklede. Ko se bo bližala sodba, pa bo na nebu videti tudi znamenje Sina človekovega, to pomeni, nebo (duh) v človeku Me bo priznalo kot edinega Gospoda nebes in zemlje in človekova duša Me bo slavila in zelo hvalila." Sicer si se pa izognu vprašanju o napovedanem prihodu odrešenika, mesije (maziljeni, grško Hristos, po naše Kristus). Se napovedi lepo ujemajo z Jezusovo osebnostjo, zakaj ga torej Kabala ne priznava za Kristusa?

Zanimiv. Menda bolezen čisti (dušo)? Po mojem pa je treba za vsako resno duhovnost imeti vsaj mal Kristusovega aspekta v sebi.

Si sam omenu, da je Biblija večplastna, torej je najbolj zunanja plast povsem naravna in jasna. Se ja najprej treba naučit hodit (razumet najbolj zunanjo, naravno plast biblije), preden se začneš učit teči (razumevat globje pomene). Si mogoče ti tako naiven, da verjameš, da je vsaka podobnost navedenega besedila s kasnejšimi dogodki zgolj slučajna? Kakšen odnos pa ima potem Kabala do starih Judovskih prerokov, saj nj bi se večkrat potrdile njihove napovedi? Pa napovedani Mesija, oziroma odrešenik (Kristus)? In kakšen je odnos do neumrljive človeške duše ter možnosti reinkarnacije?

Čist mimogrede; Jezus naj bi do 3. leta živel v Egiptu v mestu Ojstrvic (so ostanki še dones vidni) na obali sredozemlja v delti Nila. In to je 31 stopin zemlepisne širine in 31 stopin zemlepisne višine (ni ravno 13 )