coccinelle

Morda kratka razlaga, če je potrebna... haibun je kombinacija proznega teksta in haikuja, ki en drugega dopolnjujeta. Tole je nastalo poleti in je objavljeno v novih Letnih časih.

Nočni obiskovalci Prvič sem jih opazila spomladi. Par. Njun nenavadni let: na videz zaletav in neuravnovešen, v resnici pa hiter in učinkovit. Priletela sta, nekajkrat zakrožila in izginila v noč. Nekaj časa jih nisem videla. Morda le nisem bila dovolj pozorna, kdo ve? Neke tople noči pa stojim na terasi svojega malega stanovanja, pregretega od dnevne pripeke. Nenadoma v bližini ulične svetilke zaznam gibanje. Sta to moja skrivnostna znanca? Neslišno švigne mimo senca, pa še ena in zatem še ena. Najmanj trije so! Z bliskovitimi zamahi kožnatih kril spretno vijugajo okrog svetilke v lovu za plenom. netopirjeva senca švigne prek svetilke – veščin smrtni boj

speechless

Hvala lia, da si delila z nami ta moment... morda res potrebuje 'priredbo', a počasi se daleč pride... ************************************** Danes mi je prišla v roke nova številka LČ, zato bom še tu (so že na blogu) dodala moje objavljene haikuje... tiste iz WHR sem že objavila, pa tudi "peščeno plažo", ostali pa sledijo (mogoče je tudi kateri že bil tu gor...): pokopališče... v soju sveč droben dež in breja mačka graveyard... in candlelit drizzle a pregnant cat ponedeljkovo jutro pisarniški fikus je odgnal nov list Monday morning the office rubber plant has sprouted a new leaf sončni zahod bel oblak postane rožnat nato siv sundown a white cloud turns pink then grey

Zanimivo, da sem se prav včeraj lotila pisanja o senryuju... danes mi je prišel v roke izvod nove številke Letnih časov, v kateri je objavljen tudi esej o senryuju. Dvomov sicer ne razjasni, kvečjemu še poveča zmedo, a vseeno dodajam prepis eseja Roberta Wilsona v prevodu Silve Mizerit KAJ JE SENRJU »Enostavno povedano: če je človek znotraj sveta, je to haiku; če je svet znotraj človeka, je to senrju,« pravi Anita Virgil, prejšnja predsednica haiku društva Amerike, v uvodu v svojo knjigo En krompir, dva krompirja itd. (One potato two potato etc.) Kaj je senrju? In kaj ni senrju? Odgovor? Ni tako lahek, kot se sliši. Profesor Richard Gilbert je pred nedavnim prosil nekaj svojih študentov na univerzi v Kumamotu na Japonskem, naj razložijo razliko med senrjujem in haikujem. Hitro so odgovorili: »Haiku ima kigo (sezonsko besedo), senrju je nima.« Nič niso omenili, da eden vsebuje humor, drugi pa ne. Ali ima lahko senrju kigo? Ali je haiku lahko še haiku brez kiga? Tu se začne težava. In če sprejmemo definicijo, ki jo ponujajo študentje profesorja Gilberta in jo zagovarjajo tudi mnogi drugi Japonci, ali bi nekateri haikuji, kot jih pišejo v angleško govorečem svetu, sploh še bili haikujiza Japonce, ki ne poznajo besed, ki jih mi imenujemo sezonske besede ali zveze, ki jih ni v japonskih 'saijiki' (kigo slovarjih)? Oba, haiku in senrju, lahko vsebujeta humor. Vendar so med različnimi vrstami 'humorja' drobne razlike. Da, senrjuju ponavadi pripisujemo humorno vsebino, haikuju pa opažanje narave. Vendar se, kot poudarja Gilbert, v nekaterih točkah križata. Naj omenimo le namen, socialni kontekst. Leta 1986 je v Antologiji haikuja (The Haiku Anthology) njen urednik Cor van den Heuvel napisal: »Zdi se mi koristno, da obdržimo razliko med obema zvrstema približno tako, kot to delajo Japonci: haiku je v zvezi z naravo in letnimi časi, senrju pa s človeško naravo. Japonci po tradiciji ohranjajo to razliko, s tem da vztrajajo, da mora imeti haiku sezonsko besedo (kigo), senrju pa ne.« William J. Higginson v svoji knjigi Hajkujski priročnik (The Haiku Handbook) definira senrju kot »humoristično ali satirično pesem, ki se ukvarja s človeškimi zadevami, navadno napisano v isti obliki kot haiku.« Samo trenutek. En strokovnjak pravi tako, drugi drugače. Komu naj verjamem? In še natančneje: koliko od tega, kar pravita, zadeva različne tipe senrjuja? Ko bi vsaj bilo lahko definirati obe zvrsti! Veliko se o tem razpravlja. In, če nismo natančni, se včasih zdi, da je lahko. Pa ni. Prvim začetkom senrjuja lahko sledimo do maekuzuke, pesniške igre, ki je bila priljubljena že v Bašovih časih. Bila je humoristična, večkrat groba poezija, pri kateri je bila najprej napisana končna stanca (7-7). Izziv je bil v tem, da se za njo napiše 'sprednji' oziroma 'krovni verz' (5-7-5). In ta del se je razvil v senrju. Do 18. stoletja se je senrju razvil v samostojno obliko. Karai Hachiemon (1717- 1780) je začel zbirati maekuzuke v antologije. Njegov psevdonim Senrju pomeni »Rečna vrba« in od takrat se te pesmi imenujejo tako. (Tudi njegovi sinovi so še naprej izdajali antologije pod istim imenom.) Senrju je živel v času, ko so njegove rojake stiskali strogi in kruti vladni zakoni. Tedanji senrjuji so se norčevali iz tega in iz hinavščine ter parodirali veliko količino slabih haikujev, ki so bili napisani v tem po-Baševem času. Zanimiva je ugotovitev, da je bila večina senrjujev napisanih anonimno. Najbrž so avtorji imeli dober razlog za to. Anita Virgil je zapisala, da »je senrju odražal, ... slavil zanimanje zase, (samozagledanost), ki sicer v japonski družbi ni bila dovoljena. Odpirale so se poti, ki so ponujale pesnikom novo snov, ki jo je haiku (s svojim poudarkom na naravi, ne na človeku) izključeval.« Nekaj senrjujev, napisanih v 18. stoletju: Nihče se ne ozira za drugimi. v zimskem dežju. (anonimni senrju) R.H.Blyth, Življenje in značaj Japoncev v senrjuju (Japanese Life and Character in Senryu), Japonska, Hokuseido, 1960. Na tem svetu nas zvežejo starši in denar. . (anonimni senrju) Blyth, lbid. Zgornja senrjuja sta res družbeni ugotovitvi, a ne humoristični. Nasprotno, sta resni in politično drzni za tisti čas. Ti senrjuji se ukvarjajo s človekom namesto z naravo. Virgilova ponovno ugotavlja: »Človek je, kar je. Senrju to potrjuje, tako da izolira trenutke resnice, ki zadevajo človeško vedenje, tako kakor haiku izolira trenutke resnice, v katerih je narava nekako povezana s človeškim čustvom.« Človekovo stanje je kombinacija čustev: srečen, žalosten, resen, vesel, jezen, nagajiv itd. Poglejmo senrju, ki ga je napisal Yayu (1701 – 1783). Med kihanjem sem izgubil iz vida škrjančka Ta senrju je očitno humoren. Kot sem že omenil, ni nujno, da so vsi senrjuji humorni. Toda večinoma so. In da je stvar še bolj zapletena, obstajajo tudi pesmi, ki jih je težko uvrstiti v neko določeno kategorijo. Uživaje hlad večera, pride mati ven z otrokom, ki se duši v pudru. (anonimni senrju) Blyth, lbid. Zgornja pesem se nanaša na naravo: »hlad večera«. Je torej haiku? Ne. To je senrju, ker je poudarek bolj na človeški naravi, ko je obzirno omenjeno materino pretiravanje. Lahko bi nadaljeval, a mi prostor ne dovoljuje. Upam, da bo to pomagalo. Smem predlagati še kakšno drugo branje? R.H.Blyth: Življenje in značaj Japoncev v senrjuju, od koder so vzeti omenjeni senrjuji, je vsestransko poučno. Tudi njegov Senrju. Preberete lahko tudi članek o modernem senrjuju Modern Senryu v prihodnji izdaji spletnih strani Simply Haiku (www.simplyhaiku.com) 15. maja, ki ga je napisal urednik Alan Pizzarelli, doajen ameriškega senrjuja. In esej InteriM Anite Virgil. S spoštovanjem, Robert Wilson

V novi številki LČ (28-29) so poleg tistih, ki so bili izbrani v WHR, objavljeni še naslednji moji haikuji: pokopališče... v soju sveč droben dež in breja mačka graveyard... in candlelit drizzle a pregnant cat ponedeljkovo jutro pisarniški fikus je odgnal nov list Monday morning the office rubber plant has sprouted a new leaf sončni zahod bel oblak postane rožnat nato siv sundown a white cloud turns pink then grey prodnata plaža koščki preteklosti žgečkajo podplate pebbled beach fragments of the island's past tickle my feet

fajn, lia samo eno vprašanje... ustnic (mi nekako ne paše preveč) ali kljunčkov (tudi otroška usta so lahko kljunčki)? v haikuju je prav, da tisto, o čemer govoriš, točno predstaviš... če npr. govoriš o drevesu, je bolje, kot da napišeš drevo, le-to imenovati, npr. lipa, hrast, breza, smreka... in na ta način tudi druge stvari, živali, rastline... le včasih (izjeme potrjujejo pravilo) je bolj učinkovito, da nekaj imenuješ na splošno... a za to moraš že vedeti, kakšen učinek želiš doseči

sori, Ebor... ja, tudi za publiko saj, če vidiš, da se ekipa trudi, si prizadeva (in z ekipo ne mislim samo tistih 5 na igrišču), jo je tudi lažje vzeti za svojo

sedna lepo si tole povedala in hvala za tvoje mnenje zima se bliža stari hrast ne skriva več svojih brazgotin

Kregala Saj sploh ne kregam, samo na glas razmišljam... je še toliko stvari, ki tudi meni niso jasne, da nimam pravice kregat... lahko samo opozorim na očitno... pa tudi to je zgolj moje mnenje, kdo drug ima lahko drugačnega... in se pri tem tudi sama učim goli javor med vejami gnezdo polno snega

ma, folk, ste mi všeč, ko se tule malo zabavate, pa še kdaj kaj uspešnega nastane (pa čeprav ni čisto haiku ) kar pa se tiče čustev in haikuja... haiku je premajhen, preveč kompakten, da bi bilo v njem prostora za čustvene izlive... za to imajo Japonci (pa tudi drugi) tanko. Tanka (tudi waka) je prav tako kratka pesem, a precej starejša od haikuja, ki jo Japonci pišejo v obliki 5-7-5-7-7 zlogov (pri nas v 5 vrsticah). Dodatnih 14 (približno) zlogov omogoča bolj čustveno izražanje, zato se tanka smatra za bolj žensko - yang v primerjavi s haikujem, ki je yin.

nimam kaj dodati

Vsak, ki se začne zanimati za haiku, slejkoprej naleti tudi na izraz senryu. Večina je zbegana: kaj je zdaj to? Oblika je podobna (ali enaka) haikuju, v čem je torej razlika? To vprašanje muči tudi bolj izkušene haijine (haiku pesnike), saj se zahodnjaške definicije, kaj je senryu, precej razhajajo od japonskih. Na zahodu je senryu obravnavan bolj ali manj kot pastorek haikuja, kot 'manjvredni haiku'. Morda zato, ker je senryu (predvsem v zahodnih definicijah) za razliko od bolj 'vzvišenega' haikuja pretežno človeško orientiran. Japonci za bistvo senryuja smatrajo humor, pa naj gre za burkaški humor, satiro ali le blago ironijo. Humor je sicer tudi ena od bistvenih kvalitet haikuja, le da gre tu za bolj prefinjene oblike, včasih zahodnjakom nerazpoznavne, v senryuju pa je humor bolj odkrit, prepoznaven. Morda za ilustracijo izbrani senryu Carol Reisfield iz zadnje številke WHR: trač rubrika le črnilo je neomadeževano gossip column – only the ink remains unsmeared

pofočk

ojla, družba... super, kar tko naprej nimam cajta se mal več posvetit, guuuužva še traja

umi ni dete kogarashi kaeru tokoro nashi Seishi Yamaguchi out to the sea -- bitter winter wind has no place to return ... ali v moji verziji (ki se ji težko reče prevod)... ko odide na morje se mrzel zimski veter ne more vrniti Ta haiku je meni eden od najljubših... posredno govori o japonskih samomorilskih pilotih, ki so jih pošiljali na polete brez vrnitve, ko so Japonci spoznali, da izgubljajo vojno.

hoj, lia, dobrodošla med blogerji in hvala za lepe prispevke

Jennifer Beals

pi*da, dons k je zanimiv, mam dela za popi*** aja, Silver... če bi malo pobrskal po temi ali pa po mojem blogu, bi našel odgovor... ne, ni striktno 5-7-5 da ali ne?

Keep up the good work! sam še tole: lia, pohotna? *besede, ki opisujejo čustva, razpoloženje, lastnosti (žalosten, vesel, jezen, hudoben, dober, osamljen...) ne sodijo v haiku večino tega je mogoče prikazati s simboliko podob (npr. mrzel veter - ohladitev odnosov; jesenski dež - melanholija...) in to je bistvo haikuja...

joj, saj ni tako tažko, samo pozabiti moraš, da pišeš pesem... ok, potem pa še vedno velja... tvoja poezija ( , ki je zame nedosegljiva) za moje haikuje, ko bo katera kakšno zbirko izdala

v okvirčku Možnosti desno zgoraj označi način Standard ali Linear+, pa bi moralo biti v redu.

lia za pogum... za verze... ampak ne bit žalostna, vseeno bi temu težko rekla haiku. Ne vem, kako naj ponazorim, ampak v haikuju gre za izražanje skozi konkretne podobe, ne za opisovanje nekega nedoločljivega občutka, čeprav ga vsi poznamo... na primer ogenj v prvi pesmi... prepričana sem, da nisi imela v mislih prižganega kamina, ki žari in se zaradi vročine, ki jo izžareva, ob njem hladiš s čašo vina (to bi bila lahko tema haikuja), ampak za notranji ogenj, ki žge in razžira (to pa že sega v področje simbolike notranjega doživljanja), ki pa v haikuju nima kaj iskati... notranjo strast lahko ponazoriš s konkretnim dogodkom, pa čeprav gre le za razbito čašo aki kaj podobnega... ma, saj ne vem, če sem razumljiva...