-
Št. objav
2.279 -
Član od
-
Zadnji obisk
Vrsta vsebine
Profili
Forumi
Koledar
Blogi
Vse kar je objavil/a Kabalist
-
Glede tega se bridko motiš. Žal mi je, da si tako ozkogleden in nesposoben dojemati svet kot splet različnih kultur. Koliko vas je vernikov Krišne v Sloveniji? Koliko od vas si kruh služi z delom? ta vprašanja so tesno povezana z resničnostjo tvojih navedb, za katere pa lahko trdim, da so zmotne. Krišnovci predstavljate marginalno skupnost. In ne samo pri nas. Tudi v Indiji in drugod vaše gibanje nima kaj veliko vernikov. Prej predstavljate lokalno folklorno zanimivost in dobronamerno odobravanje, nikakor pa ljudje ne zmorejo požreti vaših dogem. Nas tukaj ne moreš prepričati. S svojim pisanjem poskušaš negirati splošno sprejete duhovne resnice. Te resnice niso vezane na Boga ali predstavnika Boga z določljivim imenom, temveč gre za obče vrednote. Bhagavad Gito si bral. Besedilo te knjige je za večino sveta zgolj zanimivost, a zate je trda dogma. Podoben odnos imajo nekatere verske skupnosti do Biblije ali Kur'ana. Jaz ne oporekam njihovi veri. Zakaj bi? Vedno bom pa oporekal dogmi. Kako je lahko Arjuna dober bhakta, če je z lokom ubijal?
-
Prazniki so različni. nekateri so državni, kateri so povezani z dogodki, vezani na državo. Drugi pa so vezani na kulturno tradicijo večine prebivalcev. Pri nas prevladuje krščanska kultura, torej so za praznike (in proste dneve) razglašeni pomembnejši verski prazniki krščanstva. Pripadniki ostalih kultur pač svoje praznike praznujejo v okviru svojih skupnosti, do česar imajo vso pravico. Večje skupnosti imajo tudi svoj prostor v medjih (tako muslimanske, kot pravoslavne ali protestantske vernike pozdravijo preko radija ali TV njihovi vodje v Sloveniji). Ostale skupnosti pa so pri nas silno majhne in se pripadniki pravzaprav poznajo med sabo in zaradi maloštevilčnosti (ali nezainteresiranosti) pač nimajo svojega prostora v medijih.
-
Zdrav razum v Indiji je nekaj drugega, kot recimo zdrav razum v Sloveniji. Drugačni kraji, drugačni običaji, drugačen zdrav razum. Lahko se nategujemo, kdo je največji, a s takšno licitacijo ne pridemo daleč. Bog je itak vse in kogar zaslepi lažni sijaj takšne ali drugačne interpretacije Boga, ta ne bo nikoli napredoval dlje od svojega "Imava boben in lajno in ..." Izza tega IN lahko napišem recimo " ... resnica nam je ušla". Zdaj sem se nehal valjati od smeha. Resnično ... kako gre nekaterim na živce kaj drugega, razen vzhodnjaškega mamo đambo. Saj nisem niti z eno besedo omenil Judaizma, niti ne delam primerjav. Ves čas ponavljam čisto splošne, že dolgo znane stvari, katere pa nekateri ves čas poskušate preglasi z versko indoktrinacijo in lajnanjem dogem. Jehove priče ali Hare Krišna ... isti način dela, le druge besede se uporabljajo. Nova doza krohota. Tvoj napredek je viden na vsakem koraku. vedno znova in znova trosiš nestprnost, sovraštvo in tvoj napuh bo kmalu stresel zvezde z neba. Saj ne omenjam nobene Kabale. Že pri mojem voščilu praznikov si bil edini, ki je temo zastrupil s sovraštvom. Res prava ljubezen. Sicer pa razumem izlive nestrpnosti. To je čisto običajna lastnost vseh, ki slutijo nekaj več, a ne najdejo načino, kako presegati svoje omejitve, katere so zacementirale verske dogme. Gibanje za zavest Krišne je tujek v zahodnem svetu, saj v zahodni simbolni sistem vnaša precej drugačen vzhodni simbolni sistem. Takšno vcepljanje tujega simbolnega nabora nujno prinaša težave. zavest sicer zlahka pristane na nekaj tujega, a podzavest reagira po svoje. Pač jungovska psihologija v praksi. Nobena religija ni napačna, a praksa religije je lahko precej drugačna od teorije. Ortodoksnost - popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov; pravovernost (tako pravi SSKJ). Bojim se, da se motiš. Glede na lajnanje o Krišni sta ti in MGD ortodoksna vernika Gibanja za zavest Krišne. Saj s to religijo ni nič narobe, a je narobe zaničevati vse drugo in nekritično ponavljanje nečesa, kar je že neštetokrat izpodbito. Naj še enkrat ponovim: OSEBNOSTNA RAST JE TERSNO POVEZANA Z OSEBNIM NAPOROM, S KATERIM OČISTIŠ SVOJE MISLI IN SVOJO ZAVEST NAREDIŠ PROZORNO ZA DELOVANJE BOŽJE NAVZOČNOSTI. Dosežek NI VEZAN NA SPECIFIČNO RELIGIJO ali FILOZOFIJO, temveč zgolj USTREZNOST LASTNI OSEBNOSTI. Krščanski menih ima enako možnost spoznanja božje prisotnosti, kakršno ima vernik Gibanja za zavest Krišne. Izkušnja obeh je kvalitativno enaka in oba morata opraviti ENAKO delo na sebi in svojem odnosu do okolja. Hinduizem, Taoizem, Islam, Krščanstvo, Judaizem in podobni IZMI so samo kulturno - duhovni okvir, ki ni pogojen s tem, kateri bog je večji, temveč z zgodovinskimi, geografskimi in družbenimi vzroki. Lahko je tvoj Krišna največji, a še vedno je neskončno majhen v primerjavi z izkušnjo božje navzočnosti.
-
Glede na napisano sklepam, da si verjetno vegetarijanec in malce nestrpen do mesojede publike.
-
Nekateri so pač rojeni, da neprestano nergajo. Smo različni. Nekatrim Bog lahko pomaga, drugim pa ne, ker to sami nočejo.
-
Saj se ti niti ne sanja, o čem govorim. Znova in znova lajnaš svojo iztrošeno lajno. Resno! ne moreš verjeti, kaj lahko stori človek zgolj s svojim trudom in posledično svojim razvojem. Neskončna ni samo človeška neumnost in s tem povezano praznoverje. Neskončna je tudi človekova sposobnost, da stopi pred božji prestol in da skozi njega zasije luč božje navzočnosti. A ti tega ne boš nikoli vedel, kajti vera v tvojega Krišno (kako podobno zveni besedi Kristus) ti je zaslepila sposobnosti in voljo do dela. Obrnil si se stran od božje navzočnosti, ker te je premagala lažna luč slepe vere. Nobena milost ne pomaga, dokler sam ne narediš nujnih korakov. Vsdekakor je hoja navzdol prijetna, a tako nikoli ne dosežeš vrha in razgleda, kakršnega ti nudi samo vrh. Bolelo pa bo, ko boš prišel na dno in ne bo šlo še nižje. Res ne bi rad bil v tvoji koži, ko pride trenutek resnice in spoznanja, da ima hoja navzdol svoj bridki konec.
-
verjamem - manj veš, več verjameš. Več kot verjameš, lažje in hitreje te vlečejo za nos in lažje te molzejo. kaj misliš, kako je RKC prišla do takšnega bogastva? Kaj misliš, zakaj je religija v osnovi vedno proti razvoju znanosti? Vodstva posameznih cerkva dobro vedo, da lahko vlečejo za nos samo neuke ljudi, kajti neuku ljudje nimajo sposobnosti, da bi preverili resničnost verovanja. če nekoga prepričaš, da je Zemlja ravna in da se Sonce verti okoli nje, zlahka še nasirješ tudi, da bo, ako bo priden vernik in bo pridno daroval, po smrti odšel v nebesa. Vera je pač opij za neuke.
-
Ni nujno, da obstaja kakšna karma, reinkarnacija ... obstajajo pa špekulacije o tem. Bojim se, da um ne more prodreti v skrivnost tega.
-
-
Emanuel, lepo od tebe.
-
Dolžan sem ti morebiti malce natančnejšega pojasnila. O magiji ne veš kaj veliko, oziroma veš na napačen način. Magija manipulira s poponoma enakimi energijami, kot recimo joga, a to počne na drugačen način. Magija je pravzaprav precej močnejša, a s tem tudi brutalnejša. Primerna je za določene značaje, ne pa za vse. Magija neposredno manipulira s simboli, za katere pa vemo, da so katalizatorji preobrazb zavestne energije. Magova moč izvira iz njegove sposobnosti obvladovanja vzrokov okoliščin. Sposoben in uspešen mag nikoli ne deluje v škodo (ali korist) drugega, temveč izključno deluje iz sebe za sebe. Vsa magija je v volji in voljna namera poganja magove postopke. Ne gre za postopek. Nisi razumela poante. Dal sem zgolj primer. Vzrok barve lupine se nahaja v procesu njene tvorbe. Hočem poudariti, da MAGIJA DELUJE NA VZROKE POJAVNOSTI. V tem je velikanska moč, a tudi osebna odgovornost. Na srečo se delujoče magije ne sreča za vsakim vogalom in noben resnični mag ne razprodaja svojega znanja. pa ne zato, ker bi bil sebičen, temveč zato, ker mu vrhunska etika ne dovoljuje tega. Redki nemoralni ljudje uspejo kaj doseči v magiji, a jih ta magija na koncu uniči. Moči, kot so zaznavanje občutkov ljudi, bi v rokah neetične osebe zlahka pripeljale do zlorab. Pravi mag je tišina. Svoje energije ne razkazuje. Prisega molčanja je eden temeljnih pogojev za vstop v svet visoke magije. Tako je s tem. Žal pa ljudje vse preradi mislijo, kako kaj vedo o magiji, a večina nič ne ve. O kabalistični magiji naprimer dobiš samo osnovne stvari, a za napredno delo si moraš pridobiti zaupanje sposobnega učitelja, ki je ključ do resničnih moči. Dokler imaš željo po moči, te moči nimaš. Kakor hitro pa ta želja izgine, pa te moči dobiš v nekakšno varstvo in jih uporabljaš samo v skrajni sili, ko se podira ravnotežje razodevajočega sveta okoli tebe. Skratka, nobenega čaranja loto sedmice ali urokov za sebično navezovanje ljudi nase. Žal pa bi ljudje tako radi ubirali bližnjice in se šli velike čarovnike ali čarovnice. Lahko ap očarajo samo omizje menze lokalne blaznice, če malce pregloboko zagreznejo. Poznam takšne primerke ljudekov ...
-
Izvirni greh napačnega razumevanja magije so predsodki in od krščanstva podedovani strahovi. Ni čudno, da se ljudje posvečajo tujim duhovnostim, saj tako na podzavestni ravni čutijo, da niso v konfliktu z večinsko religijo. Zakoreninjeni predsodki so res težka jeba in žal mnogi pod besedo magijo predpostavljajo zgužvano starko zlobnih namenov. To so pač predsodki, spretno vnešeni v našo zavest in mi jo sprejmemo. Začne se že pri pravljicah, torej indoktrinacijo majhnih otrok. Njih je najlažje oprati. Odrasli pa s(m)o tam, kjer pač s(m)o - poni predsodkov. Tiste, ki se ukvarjajo za magijo pa imajo za zlobne, neuravnovešene ali celo nore ljudi
-
Duhovno vsaj malce osveščeni ljudje se ne bi smeli zgražati nad zbanaliziranostjo praznikov. Tako pač je. Primerneje je pri sebi pospraviti "v glavi" in praznovati brez predhodne hiperpostrošniške norije. Skratka - kaj me briga za druge, pomembno je, kaj JAZ postorim in kako JAZ praznujem.
-
Eh ljudje, vsem želim vesele praznike, a mnogi veselo bentite. Statiastično je tudi na tem forumu kar nekaj vernih kristjanov in z vidika lepih manir sem pač zaželel vesele praznike. Nekateri pa vedno vse pokvarite s svojimi izlivi žolča in ne morete prikriti svojih frustracij. Sebe nimam za krščanskega vernika, a kljub vsemu spoštujem običaje. Velika noč nas opomne, da moramo vsaj poskusiti presegati svoj egoizem in hlastanje za zadovoljitev tukaj in zdaj. Vernikom post na veliki petek pomeni nekaj drugega, kot nekomu, ki ne goji verskih čustev. Meni recimo pomeni počitek za želodec. Ljudje bi se morali večkrat spomniti, da je treba videti še kaj drugega, ne samo sebe in svoje želje. Žal mnogim to ne uspeva.
-
Mayita, glede tega se motiš. Najbrž mešaš razne knjige praznoverja v stilu "100 urokov za boljši seks" s pravo magijo, katera je del zahodnega duhovnega izročila. Okultizem, hermetizem ipd. so oznake za magijo. Joga, zen ipd. so uvoženi, tuji duhovni artikli, ki so vzniknili v popolnoma drugačnih družbenih, verskih in zgodovinskih okoljih, kakršen je naš zahodnoevropski svet. Vztrajno preganjanje zahodne duhovnosti s strani Vatikana in paničnega strahu krščanstva pred vsem, kar ni zgolj tralalajčkanje molitvenih obrazcev, je v ljudi vgradilo strah pred magijo. In strah ima velike oči. Ker je magija del nas (ker je vezana na naš simbolni sistem), ima izredne učinke. A magija služi nadzoru nad samim sabo. Služi temu, da postaneš z okoljem in božjo voljo usklajena oseba. Noben pravi mag (maginja) nima želje za kontrolo drugih ljudi. Zakaj pa bi potgreboval kakšno kontrolo, če si skladen z okoliščinami. Magija pomeni delovanje na vzroke pojavnosti in ne na samo pojavnost. Dajem primer. Jajce z rdečo lupino dobiš na magijski ali iluzijonistični način. Magijski način naredi rdečo lupino tako, da kokoš hrani s takšnim krmilom, da potem znese jajce z rdečo lupino. Mag je spremenil vzrok pojavnosti jajca. Iluzijonist pa bo navadno jajce prebarval z rdečo barvo. Spremenil je torej samo zunanji izgled pojavnosti, prevaral je naša čutila. Mag pa ne. Magija je torej izvajanje vzrokov sprememb, konkretno vzrokov zavestnih stanj. Magi, ki so poskušali delovati na druge, so kratko potegnili. Zgodovina je polna takšnih izrodkov.
-
Če je to zate, zame ni. Nikogar nisem pooblastil, da žre moj drek, da umre zame. Pravzaprav je to neokusno. Če je nekdo želel zame spusti dušo, to ni moj problem. Ker živim v 21. stoletju in ne 1. stoletju, pa o tem sploh ne moremo razpravljati. Mici, v kar verjameš, je tvoja osebna stvar, katere mnogi ne delimo s tabo in veljajo morebiti v tvojem miselnem svetu, ne pa tudi mojem. Imaš pravico, da verjameš v to, da se je nekdo zate nasadil na kol, a to je tvoja misel, ne pa univerzalna resnica.
-
Pred nami je praznik najprej malce čiščenja s postom (ne bodite hipokriti in se res postitet - torej preživite dan brez hrane, če želite biti pravi verniki), zatem pa praznik tudi dobre hrane in zlasti družinskega druženja. Skratka, vsem želim vesele praznike. V ponedeljek pa le pojdite kam pretegniti noge in porabite novo pridobljene kalorije raznih šunk in jajc! A ne pozabite - DELAJTE DOBRO In DOBRO VAM BO STORJENO.
-
Glede božjega prestola ... žal bi težko našel primerne besede. Gre za obliko doživetja božje prisotnosti. Kot vedno pravim, v duhovnosti je včasih težko najti natančne definicije. Glede obiska tistega strica z zapletenim imenom ... v vsaki religije je sistem hierarhije in tisti nižje morajo brezpogojno oboževati tiste višje na tej lestvici. Pač zakonitosti tega sveta. Vsaka religija ima svoje "untouchable" veličine, o katerih nima nihče pravice dvomiti. Podobno obstaja dogma o papeževi nezmotljivosti. Da ne omenjam absurdnosti tega v realnosti, a je logična v svetu religije.
-
Bog nima z vero nič skupnega. Bog je, pa če verjameš ali pa ne. To je pač stvar osebnega okusa. Religija je organizirana in formalizirana oblika vere. Religija s svojimi institucijami določa verske resnice - dogme, o katerih religija ne dopušča nobenega dvoma. Dogme so napr. Marijino brezmadežno spočetje, Jezusovo fizično vstajenje od mrtvih, Marijino vnebovzetje, izvirni greh, nezmotljivost papeža ipd. Med različnimi krščanskimi religijami so določene razlike, a imajo dovolj skupnega, da gre za eno in isto pesem, odigrano na različne instrumente. Ti pač verjameš v določene dogme in nikakor ne dopuščaš dvoma v njih. To je tipična značilnost formalizirane religije. Na eni drugi temi enako, kot ti, samo v drugačni obliki lajna pristaš Hare Krišna. Svojo vero ima vpeto v okvir dogme, o kateri nima nobenega dvoma. Dobesedna vera v dogme izničuje vsako potrebo po osebnostni rasti. Zakaj bi napredoval, saj je itak vse jasno? Pa ni. Bogu je sicer čisto vseeno, katere dogme se oprimeš, a vera na osnovi dogem prej ali slej prinese praznino in trpljenje. Lahko pa je ta vera posledica trpljenja. Če z vero odganjaš slabe stvari, jih samo prikrivaš, nikakor pa ne odstraniš vzroka. Vsak drek prej ali slej nazaj udari. Samo osebnostna rast garantira napredek. A vsaka takšna pot predpostavlja, da se človek reši okovov dogem (verskih, znanstvenih ipd.). Šele prozorna zavest omogoča Bogu, da s svojo prisotnostjo posije v tvojo dušo. Nič prej in nič drugače.
-
Pač sklepam glede na način pisanja. Tudi sam nevede talaš diskvalifikacije. Nihče, ki ima določeno prakso v duhovnosti, ne ponavlja dogem verouka. Trdim, da zgolj misliš, da je tako, kajti prepričan ne moreš biti. V religiji stvari temeljijo na dogmah, v katere verjameš ali pa ne. Kakor hitro se podaš na praktično pot osebnostne rasti, dogme in znjimi povezane absolutne resnice postanejo relativne. Tudi mačeha od Sneguljčice je pobesnela, ko se je pogledala v zrcalo.
-
Ja, tako je, a ti to zgolj misliš, nikakor pa nimaš osebne izkušnje. Nihče z bralno značko te ali one svete knjige še ni prešel mej razumske interpretacije. Ti pač dobesedno jemlješ, kar piše in to verjameš. A ne veš. Za vedenje je potrebno delo. To delo ni lahko, saj vključuje pranje lastne umazanije. Večina pogrne, ker se boji.
-
šnovk vas je v Sloveniji? Trdiš in ponavljaš eno in isto lajno. Koliko krišnovcev in krišnovk vas je v Sloveniji? Pravzaprav ste glede na člansko bazo precej majhna verska skupnost (izogibam se besedi sekta). Vsa tvoja predanost nauku in verska propaganda, katero neprestano lajnaš, ne more niti za ped spremeniti razmišljanja in zlasti prakse večine tukaj prisotnih. V debati, kateri Bog je večji, ne pridemo nikamor, kajti Bog je neskončen. Pri boju interpretacij Boga pa nihče ni zmagovalec. Bolj, ko si goreč v tvoji dogmi, težje boš napredoval. O ja, napredoval boš v intepretaciji dogme, nikakor pa ne v osebnostni rasti. Lajnanje, kako je Krišna velik ni nič dlje na poti od krščanskega lajnanja o sodnem dnevu, vstajenju in podobnem. Jahve, Jezus, Krišna, Alah, Manitu ipd. so samo interpretacije, daljni približki resnice, katero mora vsakdo sam osebno izkusiti. tega pa z lajnanjem dogme ne zmore nihče. Alah akbar ali Hvaljen Jezus imata enak namen, a v drugačnem družbenem okolju in oboje je pravilno v okviru svojega okolja. Pomni to, vsaka pot, ki pripelje do božjega prestola, je prava. Šri Krišna je zgolj ena od množice interpretacij in prej, kot se rešiš dogme, hitreje boš presegel lastne omejitve. Ne moreš se razsvetliti, če lajnaš dogmo. tega nihče ne zmore. Tudi krščanski mistik se odlepi od dogme, preden doseže zaključek poti. Zadnji sovražnik preži v nas.
-
Kakor koli obrneš, rit imaš od zadaj. Ne glede na teorije in filozofije, treba je delat (na sebi).
-
E, vsak ima svoje mnenje. Pametno in odgovorno morebiti zate, MGD, a za nekoga drugega gre samo še za eno praznoverje. Meni osebno je itak vseeno. Tako samo imenuješ, daješ definicijo, a v praksi gre za vesrki simbol, tesno vezan na materialno dojemanje stvari. Ti napšroti misli postavljaš dogmo, v katero verjameš, a ne veš resnice. NImaš prakjtičnih izkušenj, temveč imaš glavo polno razumskih in čustvenih definicij, vpetih v versko dogmo. Na svetu je nešteto duhovnih izročil in interpretacij neskončnega. Hare Krišna ste samo ena od njih. Sprijazni se s tem. S svojo versko propagando ne moreš prepričati ljudi, kateri že imajo za sabo določeno duhovno izkušnjo.
-
Zadnji stavek sem napisal, ker poznam simbolni sistem S.P. "od znotraj" in ne verjamem dobesedno napisanemu. Biblija je pač v prvi vrsti alegorijsko besedilo. A veš, da ima Biblija štiri ravni dojemanja? Poleg dobesednega, kateri je vsem domač, ima še alegorijski, metafizični in mistični pomen.