Kabalist

Krišna kaj pomeni samo pripadnikom določene religije. Podobno je z Jezusom, Manitujem, Ozirisom ali čem drugim. O sreči drugih je težko soditi. Vsekakor pa navezanost ni nujno znak neke sreče. Nasprotno. Navezanost na verski simbol zna biti naporna, ko se vera sreča z dejstvi sveta okoli nas. Dragi prijatelj MGD, ti ne moreš in NE SMEŠ soditi o stopnji sreče ali nesreče ljudi, kateri niso pripdaniki tvoje verske skupnosti. Ne poznaš drugih duhovnih sistemov in se ti najbrž malo sanja, kaj učijo, kako učijo in zlasti, kako njihovo učenje vpliva na vernike & pripadnike & simpatizerje. Nikoli ne trdim, da je nauk tvoje vere slab, a se ves čas spotikam v tvoje prepričanje, kako imaš samo ti prav in kako smo ostali nesrečni. Verjemi mi, naša stopnja sreče je najbrž najmanj takšna, kot tvoja.

Bojim se, da se ne morem kaj veliko zanesti na DNK in moram sam zase poskrbeti v skladu z možnostmi in pozornosti. Bistvo magije je, da presežeš navidezne omejitve in spoznaš, da si človek neskončnih možnosti.

Boga videti? Bog je že od nekdaj viden in vsem na ogled, a žal ljudje zaradi nepozornosti ne spregledajo in ne vidijo Boga. Dokler je človek ujetnik suženjstva okoliščinam, toliko časa je slep za očitno.

Torej nam obljubljaš, da bomo v živo nekega dne doživeli Zoro živih mrtvecev. Hvala, a takšne usode si ne želim. Žal je z dobesendim razumevanjem zahodnih duhovnih sporočil križ - vedno gre za alegorije, ki samo tistim z IQ preko 50 pomenijo še kaj več od fizičnih črk in besed. Če kdo verjame, da bo njegovo lepčo trupelce vstalo, pač naj verjame. Osebno sem precej skeptičen do udejanjenja te bizarne Zore živih mrtvecev v režiji krščanskih sekt vseh bar in oblik. Žal do zdaj še nihče ni vsta iz groba, da bi mi povedal, kako to gre.

Nekako nisem pristaš nekih DNK usod. Del našega značaja je najverjetneje vezanega na DNK, a največji del opravi družbeno in socialno okolje. Nobena genetika te ne more rešiti mizerije, če si slučajno rojen na napačnem koncu zemeljske oble. Kakor hitro pristanmemo na nevidno roko genetskega programa, smo na istem, kot verski fanatiki, ki podobno trdijo za karmo (kramo ), vesoljce ali božjo voljo. Bistvo magije je vzeti svojo usodo v lastne roke in sprejeti ustrezno mero odgovornosti. saj veste to zlajnano resnico: VELIKO MOČI PRINESE VELIKO ODGOVORNOSTI.

Vseeno je drugače, kot pri napadu besa. Pri magiji gre za stopnjo voljnega nadzora.

Te enitete so bolj podobne umetni inteligenci računalniških iger - torej gre za enitete, ki se vedno odzivajo na način, na karkšen so programirane. Ljudje mislijo, da gre ločene enitete zato, ker pač nimajoi nad njihovim programom zavestnega nadzora. Od tod ta fama o dobrih angelčkih in zlobnih demonih. Zlo ali dobro je stvar moralne presoje in ne absolutnega stanja stvari.

Nihče se še ni vrnil iz sveta mrtvoh, torej nihče ne ve, kako je po smrti, niti mene osebno to ne zanima. Smrt je odsotnost življenja in življenje je odsotnost smrti. Žerlja človeka po večnem življenju je izraz sebičnosti in strahu. Vsi so tako navezani na svojo mizerno bivanje, da nikakor nočejo s sveta in ga prepustiti novemu življenju. Zadnji sovražnik, katerega mora vsakdo premagati, je smrt. Ko premagaš strah pred smrtjo, si svoboden, saj te ne preganja strah pred izgubo. Vsakomur pač nekega dne pride Matilda in bolje je biti v tem trenutku skuliran, kot pa prestrašen.

Angeli, demoni ipd. so samo personifikacije zavestnih energij in nič drugega. V magiji (zlasti kabalistični) se s tem veliko oprerira. Vse to se počne zaradi osebnostne rasti, ki sama po sebi prinaša tudi vsakdanje koristi. A ne sme biti vsakdanja banalnost vzrok za bavljenje z magijo. To je lahko delo s precej slabim izplenom. Vere niso črna magija. Ljudje potrebujejo vero. Pravzaprav moraš najprej verjeti, da se lahko podaš na pot. Problem religij pa je, ker so ogorčeno proti magiji, kajti magija razbija njihov monopol nad Bogom. A Bog ni v domeni monopolista, temveč je vse za vse. Magija kot duhovni sistem je zahodnega porekla. Deluje pa preko simbolov na osnovi transformacije energije simbolov. Različni magijski predmeti, arome, kristali, rastline in kretnje so namenjene koncentraciji pozornosti. Magija je v volji, kar je že v 19. stoletju ugotovil Eliphas Levi. Temelj magije je vzpostavljanje ravnotežja v samem sebi. Različne okultne moči, ki se pohjavljajo med napredovanjem, izgledajo navadnim ljudem nenaravne, a so namenjene zgolj vzpostavljanju ravnotežja in ne za iskanje zadetka na loteriji.

Včasih so ljudje, ki se niso vklopili v družbo vrstnikov, veljali za posebneže. Tudi sebe so imeli za posebneže. Danes pa so skovali bolj frajersko zveneče izraze, da bi ljudje, ki se zaradi različnih vzrokov ne ujamejo z vrstniki, našli svojo veličino. Če se ne znajdeš v družbi vrstnikov, si pa indigo, kristalen, mavričen ali kaj drugega. Ravno zato sem indigo fenomen uporabil v romanu in indigo ljudi postavil na skrajni rob zla in tudi dobrega. OIdraščanje je pač pisan zbir različnih dogodkov. V tem burnem obdobju ljudje vzpostavljajo svojo odraslo osebnost in ta razvoj je odvisen od zgodovine domače vzgoje, trenutnega stanja v domačem krogu, šolskega okolja in družbenega okolja, v katerem se odraščajoča osebnost giblje. Vse to še kako vpliva na razvoj človeka. nekateri so bolj integrirani v družbeno dogajanje, drugi manj. Vsi različni, a kljub vsemu vsi enakovredni. Dokler neprilagojen najstnik (najstnica) misli, da je indigo in s tem kompenzira svoj občutek izločenosti, še ni tako hudo. Hujše je, ko začno o svojem otroku tako razmišljati starši in se potem gredo vzgojne inovacije. Na ta način zlahka uničijo življenje mladega človeka, ker mu odvzamejo moralni kompas. V najstnikih je obilo energije in ta energija se izraža na različne načine. Starši bi morali usmerjati svoje otroke tako, da energijo porabijo za športne in intelektualne aktivnosti in ne za pijančevanje ter razgrajanje. najstnik išče pripadnost in če te ni, se začne destrukcija.

Da, navezan. Lepo pravilno povedano. Na srečo nisem navezan na duhovno kramo (kakorkoli se že imenuje).

Ni ne bele, niti črne magije, je zgolj magija. Prava magija je pravzaprav ena od poti osebnostne rasti. Magija ima določene učinke in od maga (maginje) je odvisno, kakšen bo rezultat. Tako, kot ni nož kriv, da konča med rebri človeka, tudi magija ni kriva za zlorabe. Vse preveč ljudi bi se igralo magijo z enim samim ciljem - za svojo osebno korist. Nekaj časa gre, a na koncu vedno čarovnik (-ica) izgubi. Cena za zlorabo je vedno visoka. Na srečo je velik del delujoče magije skrit javnosti in nihče, ki obvlada, noče znanja kar tako deliti. tako je tudi prav. Igranje z angeli, duhovi, demoni ipd. entitetami zavesti niso za množice, ki išče zgolj trenutno zadovoljitev in jim je duhovnost samo poskus izogibanja realnosti življenja.

Vse je igra. LJudje pa smo stvar zjebali! Iščemo rep, katerega nam je snedla evolucija.O čisto banalnih stvareh, kot je prebijanje skozi življenje so mnogi ustvarili celo znanost in knjižne poliuce se šibijo pod težo knjig, ki nas učijo, kako se izogniti sebi. Človek je na eni strani družbeno bitje, ki biva v socialnem okolju, a na drugi strani je notranji individum. Ves štos je v tem, da hrup socialnega okolja ne preglasi notranjega jaza. Žal pa ljudje ne bi bili ljudje, če ne bi iskali zgolj bližnjic in lažjih poti. A vemo, kako je z lažjimi potmi. Vedno so daljše in če jim dodaš udobje, gredo navzdol. Še nikoli ni več ljudi služilo na račun človeške umske lenobe in nesposobnosti spregledati samega sebe.

Slišal sem za ta film. Ampak ne tega predlagati Mici. Kaj mu bo film, saj o Bogu vse ve (vsaj misli tako)! Naj dodam ... Bog in človeška neumnost sta kategoriji neskončnega (za vesolje itak vemo, da je končno).

Mnogo jih ima ta občutek, pa niso nekaj posebnega. Pravzaprav si danes že skoraj nekaj posebnega, ako si zgolj normalen človek.

Uf, Unis, kar težko sem se prebil čez tvojo narečno spakedranščino. Počasi bi moral kdo izdati slovensko-spakedranski slovar. A pustimo to. Najprej moraš vedeti definicijo satanizma. Kaj je to? kakšne so temeljne zakonitosti satanizma? Za verne katolike je satanizem vse, kar ni del njihove dogme, še zlasti, ako je zahodnega porekla (pač jebena konkurenca). Za nekatere protestantske sekte je satanizem pravzaprav vse, kar ni del njihovega ozkega nauka. Torej mi najprej podaj definicijo, kaj pojmuješ pod satanizem. Gibala so stara ideja. Hebr. Rešit Ha'Galagim pomeni Prvobitna gibala. Ker je v kabali načelo četvornosti (tetragram, štiri strani neba, štirje kerubi ipd) je tudi pri gibalih mišljena četvorka njih (energija, gibanje, čas, prostor). nadalje imamo štiri osnovne sile (gravitacijo, elektromagnetno, šibko in močno jedrsko silo), štiri agregatna stanja (trdnina, tekočina, plin, plazma) ipd. Temelj kabalističnega dela je delo na sebi z namenom preseganja umejitev lastnega uma tako, da se ta um naredi prozoren za božji vpliv. Temeljni cilj je NE MOJA, TVOJA VOLJA (božja volja, božja namera, prevodnost za razodevanje - kakor kdo napiše) NAJ SE ZGODI. Drugi pomemben cilj je POSTANI PROZORNO OKNO ZA VPLIV BOŽJE PREVIDNOSTI. Bog je v tem kontekstu vseprisotnost vsega v vsem v večnem trenutku zdaj. Kabala je v precejšnji nemilosti pri večini duhovno "naprednih" ljudi kot nekaj zaostalega, slabega ali še kaj hujšega. Takšna je pač realnost, kajti nihče noče za duhovno napredovanje resno delati. Vsi bi se radi šli malce duhovnosti in vsi iščejo izgovore in ne rešitve za lastne napake. Mnogi v duhovnosti najdejo potuho za lastno nesposobnost. V Kabali nesposobneži hitro odnehajo, saj ne zmorejo niti preko prve krize, ki jih sploh dostavi v resnejše delo. Vsaj 15 ljudi me je prosilo za vaje za jecljanje. Nihče od njih ni prišel niti do začetka, kajti za resnejše delo zahtevam kontakt za pregled osnovnega dela in da lahko dam glede na rezultate navodilo za naprej. Nihče ne zmore niti najosnovnejših vaj, ker zahtevajo disciplino. A v duhovnosti očitno ni disciplina na spisku vrlin. Ali pa sem sam na napačnem bregu, kaj vem. Satanizem v pravem pomenu besede uporablja kabalo zaradi oponiranja religiji. Satanizem je "duhovnost", ki pooseblja vse to, kar je danes čisto običajno v naši družbi - gledanje samo nase, zadovoljitev tukaj in zdaj, zahtevanje samo pravic brez dolžnosti, ipd. Sebičnost, cinizem, strast za močjo, zadovoljitev in užitek, strah pred izgubo, navezanost ter samovolja so osnovne vrline satanizma. Žal lahko v tem prepoznam mnogo ljudi, ki se gredo duhovnost. Samo malce se sprehodi čez forum in ti bo jasno.

Koga se je za bati? Prodajalce resnic ali koga?

Bog nam ne razodeva nobene ljubezni in mi nobene ljubezni ne vračamo. Bog nima ljubih ali neljubih otrok. Tebi, ki si ujetnik lineranega determinizma (lineranega minevanja časa, zaporedja dogodkov, nauka vzroka in posledice ipd) ne zmoreš doumeti z umom, kaj je to večni trenutek zdaj, iz katerega se razodevajo vse stvari, prostori in časi. Nekoč, če boš pridno delal na sebi, boš doživel trenutek tega večnega trenutka tzdaj in takrat ti bo jasno, da ni resnice, temveč si samo ti sam. Popolnoma si odgovoren za svoja dejanja in s preseganjem odzivanja na okoliščine boš doumel, da si kaj več od sužnja banalnostim. Dokler pa verjameš, se odzivaš in samo razmišljaš, pa si samo suženj okoliščin. To toliko bolj boli, ker veš, da je izza vsega cirkusa še nekaj več.

Prostozidarstvo je temelj vsem okultnim družbam zahoda. Dasiravno je dandanašnji izgubilo svojo duhovno rdečo nit, pa je to močna organizacija, ki deluje iz ozadja. Vsi USA predsedniki so napr. prostozidarji in tudi mnogi tamkajšnji politiki prihajajo iz vrst različnih lož. Znamenita Zlata zora izhaja iz prostozidarstva (čeprav izza tega stoji drobna prevara). Danes obstaja precej okultnih druščin, ki se napajajo pri izvornih naukih prostozidarjev. O tej druščini kroži veliko dezinformacij in čistih laži. V slovenščini imamo nekaj knjig o tem, zato vsem, ki jih to zanima, naj gredo v knjižnice ali knjigarne in si tam iz različnih virov naberete informacije (neverjetno, koliko različnih razlag prostozidarstva boste našli). Mimogrede, hierarhija prostozidarstva je bila prenesena praktično v vse zahodne okultne družbe. Vsi poznamo sistem novinec - pomočnik - mojster. Kasneje se je ta sistem dopolnil. Dodani so bili napr. princ Jeruzalema, veliki mojster ipd. Različne lože imajo različne stopnje in variacije osnovnih nazivov.

Znova ponavljaš besede - naklonjeno, večno, služenje ipd. Veš, služenje pomeni podrejanje. A smisel spoznavanja skrivnosti božjega razodevanja NI služenje, temveč vladanje. Vladanje svojemu življenju. Služenje je odnos med gospodarjem in hlapcem, a človek ni božji hlapec. V ta položaj ga silijo religije, silijo ga lažni duhovni učitrelji vseh barv in oblik. Bog ne potrebuje človeškega oboževanja, človeških služabnikov in človeškega strahu. Človek si je vse to izmislil, da lahko izkorišča sočloveka. Bog ne potrebuje karme, reinkarnacije, božje sodbe ipd. instrumente obvladovanja ljudi. Bog nima časa, kajti Bog je čas ustvaril in ga razodel. Ljudje pa ta čas zaznavamo kot eno od sestavin vesolja. Ker je Bog večen, ne potrebuje vzroka in posledice, niti ni pravičen ali milosten. Vse to so človekove pogruntavščine, s katerimi se vlada ljudem. Človek ima en sam namen - živeti. Nesebični duhovno učitelj ni nekdo, ki te prepričuje, kako nečesa ne moreš storiti. Niti te ne prepričuje o veljavnosti dogem. Vse, kar počne, je usmerjanje tvoje poti. Usmerja te do točke, ko ni več potreben. Največji uspeh duhovnega učitelja je trenutek, ko učenec postane mojster. Žal pa je takšnih učiteljev malo in še ti niso ravno preveč ljubitelji publike. Odnos učitelj - učenec je svojevrstno partnerstvo, kajti učenec pomaga učitelju opraviti določen del poti.

Nevešče igranje z duhovnimi energijami ni preveč zabavna reč. Duhovi so samo entitete duhovne energije.

V teh knjigah je bolj ali manj silno poproščena in verjetno preveč ohlapna intepretacija. Najbrž mora vsakdo sam interpretirati svoje sanje, saj poplava ne pomeni za vsakogar isto. Pomniti, zapisovati in interpretirati sanje je začetna stopnja. Zatem sledi nadzor sanj, zavest o sanjanju. Zadnje pa je, da se zbudiš in si buden v sanjah. Ampak pri tem je treba biti zelo previden.

Pravzaprav si na precej zavit in slehernikom manj razumljiv način povedal, kar jaz ves čas trdim - Bog je vse v vsem. Tudi sam sem bil svoje dni poln filozofije, a sem ugotovil, da je ves ta silni besedni duhovitniški zaklad namenjen zgolj ilustriranju resničnega napora - ta se mora zgoditi tukaj in zdaj. Hudo pa je, če imaš smolo z duhovnim(i) učitelji (-em). Če naletiš na sebičnega prasca (-ico), doktoriraš iz silnih teorij in fino zvenečih besed, a če imaš srečo, pa te čaka zlasti praktično delo. Tako je to enostavno.

Unis, pametno vprašanje. Veš, tega človek nikoli ne ve. Pravzaprav se ves čas izogibam uporabi besednega zaklada duhovnosti, s katero se ukvarjam. To delam z jasnim namenom - vsaka duhovna pot omogoča napredek, če se človek potrudi in se drži svoje poti. Nadalje poudarjam, da je za napredek nujno preseganje dogem in zlasti besed, kot so nemogoče, nepotrebno, ni dano ipd. Nujna je sledenje dokončni poti (takšni, katere cilj je na vrhu, ne pa nekje vmes). Znaki napredovanja so bolj ali manj enaki pri sveh poteh. Integralne so malce napornejše, a na poti omogočajo več razgledovanja okolice, dočim so direktne bolj premočrtne, a prinašajo manj razgledov (da se izrazim po planinsko). Tako lahko vsakdo izbere, kar pač želi in je primerno osebnemu značaju. Mnogi odkrito dvomijo v učinkovitost zahodnih metod, a istočasno živčno reagirajo, če kdo podvomi v vzhodne metode. Po mojem mnenju so tako vzhodne, kot zahodne metode enako učinkovite. Odvisno od človekovega značaja. MGD, ti boš diplomiral iz milosti, razpoloženj ipd. frazeologijo hare Krišne. Takšne besede so samo izgovor za izogibanje resničnim naporom. Aja, pozabil sem še famozno Kali jugo! Samo izgovori. A kaj, ko bo zmanjkalo izgovorov? Po 10 letih lajnanja enih in istih mambo đambo đibrišev se še tako vztrajen človek normalnih umskih kapacitet vpraša v smisel svojega ponavljanja brez znantnega napredka. Kaj boš rekel čez 10 let, ker boš takrat še kar ponavljal svoje dogme in poskušal dobiti nove Hare Krišna ovčice inu ovne? Verniki religij, katere ne zahtevajo vsakodnevnega ponavljanja dogem, se redko vprašajo in redko podvomijo. A intenzivnost duhovnega dela te spravi do ključnih vprašanj (seveda, če ta duhovnost ni zgolj spretno opranje uma, da iz nortmlanega človeka naredijo lajna-bebca). Vsakdo pride do prve prelomnice svoje poti - do dvoma o ureditvi sveta okoli sebe. To je jebeno težka dilema. Ti še nisi prišel do nje. To zlahka razberem na osnovi tvojega gorečega podajanja matematično natančnih dogem. To ti lahko samo verjameš, ker ti je to v glavo vbila tvoja religija. Veš pa ne in do spoznanja te čaka kar lepa in ne ravno lahka pot. Duhovnost ni samo petje, temveč je neprekinjeno balansiranje med Scilo in Karibdo. Veš, sirene so pogubne s svojim petjem. Odisej je vsem ukazal zamašiti ušesa, a sebe je dal privezati, da ga ne bi premagalo njihovo petje. Vsakdo se mora v nekem trenutku upreti sladkosti prevare, katere nam občasno dostavijo čutila. To je pa težko, ker ne veš, kdaj je resnica in kdaj prevara.

Čemu bi iskal stik? Itak sem povezan z Bogom in ne potrebujem dodatnih povezav. Še najmanj želim svoj um umazati s cenenimi verskimi reklamami. Bog ne potrebuje zvenečega EPP-ja. Potrebuje pa ga religija, da lovi ovčice in jih na različne načine ožema in zaslepljuje s cenenimi floskulami o lažni milosti, ponižnosti in ekskluzivnosti svojega nauka. Meni Šri Krišna ali kakor že imenuješ nekaj, kar nekateri kategorizirajo kot imitacijo Boga, ne more nič dati in na srečo nič vzeti. Po svetu se valja polno različnih imitacij Boga, a noben od teh prividov nima lastnosti edinega Boga. Vsaka imitacija je omejena, zakoličena znotraj mej dogem in ne more uiti izpod vajeti mojstrov duhovitniškega zavajanja s prej omenjenim lepo zvenečim EPP. Bog je samo intelektualni približek ideje, nikakor pa ni ideja sama. Najlepše pri vsem je, da danes lahko vsakdo sam zase razume in odstrani umazanijo, nujno pridobitev zemeljske izkušnje in doživi izkušnjo večne zaveze Boga s človekom. Bog je enak za nas ljudi, kot za morebitne vesoljčke v Andromedini galaksiji. Ker je vse od Boga, je tudi vse za Boga. Žal pa dogme, izhajajoče iz svečeniške hierarhije religij poskušajo prikriti resnico nič hudega slutečim ljudem. Na eni strani imamo NEMOGOČE (izgovori z raznimi Kali jugami in podobnimi neumnostmi), na drugi pa NI POTREBE (Jezus je trpel za naše grehe - oprostite, a jaz nisem nikogar pooblastil, da žre moj drek). S tem pa kuhaš mešanico nemogoče z neresnim. Res je. Bog ne potrebuje imena. Bog nima razpoloženj, kajti v hipu, ko Bogu pripišeš razpoloženje, ga ponižaš na raven končnega, torej nepopolnega. Ponavljaš to, kar so te naučili, a sam tega ne veš. Bog nima ljubljenih ali neljubljenih otrok. Bog je povsod in ker mu čas ne teče, samo neprekinjeno čaka, da se izrazi skozi subjekte svojega razodevanja. Dokler boš Boga kategoriziral, mu pripisoval neumne lastnosti ali ga celo omejeval, toliko časa samo večaš kup smeti v glavi, katerega moraš nujno počistiti, če hočeš postati okno božjega vpliva. A ti najbrž tega nočeš. Dogme so te zastrupile in samo ponavljaš okostenele dogme od ljudi, ki so enako okamneli v soju teh dogem.