Kabalist

Ne, pa ni, ker je božja mislost neskončna, a um je končni. Končno pa ne more do-umeti neskončnega. Gnostični pogled na svet dobro duhovno, zlobno materialno) je presežen že pred mnogimi stoletji. Vse je prepleteno z vsem. Dejavni (materialni) svet je samo ena od funkcij in oblik božjega razodevanja. Materialno ni nič slabše od ostalih ravni obstajanja, ki se prelivajo ena v drugo. Tudi fizika je to že bolj ali manj trdno dokazala. Človek ŽE IMA vse moči, da se očisti in "stopi" pred Boga. Edina spemenljivka v tej enačbi je človekov napor oz. njegova lenoba. Vsak človek ima moč, da prehodi pot. Kastni sistem, ki že stoletja zatira ljudi v Indiji, naj tam tudi ostane in ga ne izvažaj k nam pod krinko nekakšne božje milosti. Vsakdo ima suvereno pravico do osebnostne rasti in če izvaja potrebne psotopke, doseže končni cilj - samorealizacijo. V tem ni nobene milosti, temveč človekova vztrajnost in izbor sebi primerne metode. Žal mi je, če ljudem odrekaš pravico do tega. Neumnost. Res! Človek je neskončno majhen del neskončno velikega. Nikakor ne gre za to, kdo je višji ali kdo nižji. Metoda, duhovnost (ali religija), ki odreka vsem ljudem enakopravno in enakovredno pravico do samorealizacije, je lažna religija, ki malikuje lažno božanstvo absolutistične samovolje. Zakaj bi svojo izkušnjo dajal na preizkušnjo? Ti si itak prepričan, a mene z dogmami in kastnim razdeljevanjem ljudi na one, katerim je dano in na one, katerim ni dano, ne moreš prepričati. Učenec, ki obstane pred vrati zadnje preizkušnje, je tudi neuspeh mojstra. A kaj, če tudi mojster nima izkušnje? Kaj, če je mojster izmojstroval zgolj v bralni znački? Potem pa imamo religijo, ki Boga nasilno oddaljuje od ljudi. Nič ne dobiš od Boga, ker Bog nima namenov. kako naj ima nekaj, kar je neskončna popolnost, kakšne namene? Človek potrebuje namen, Bog pa ne. Bog je, ki je. Preprosto. Mogoče boš razumel, ko se boš očistil umskih špekulacij in čustvenih odvisnosti. Do takrat pa potrebuješ razloge. "DOKLER RAZMIŠLJAŠ IN ČUTIŠ O BOGU, TOLIKO ČASA SI NA DRUGI STRANI PUŠČAVE."

Ja, poleg tega pa jih je treba naučiti, da na svetu niso samo pravice in trenutne zadovoljitve.

Kaj, če bi se šli drugačno tekmovanje. Čigav bog je večji?

S tem se samo delno strinjam (ostalo, kar si napisal v sestavku je zame osebno OK - da ne bom znova komu stopil na žulj). Božja milost ni nekaj, kar je doumljivo. Bog nikamor ne sestopi, ker je povsod. Najpomembnejši je človekov napor. Nobeno klečeplazenje ne pomaga, če ni ustzreznih postopkov. Ti postopki pa so že tisočletja znani. Sploh ni treba odkrivati tople vode. Morebiti so nekatere šole preobremenjene z usedlinami tisočletij. Moj mojster mi je nekoč rekel: "Kabala je kot hiša, v katero so samo nosili kramo, a nikoli ničesar zavrgli. Tako je ta hiša polna krame, ki ničemur ne služi." Najprej sem bil presenečen, a se danes še kako strinjam. Dal mi je jasno navodilo: "Zdaj moraš to hišo počistiti. To stori zase, ne zame." "Ah, ni problem," sem zamahnil z roko, a se je delo izkazalo kot sila zahtevno. Kaj hočem reči? Ves Hare Krišna,kabalistični ali budistični đibriš (se opravičujem, če je ta beseda koga užalila) so odveč, če izza njih ni aktivnega dela. Osredotočen na obvladovanje tistega, kar nisi, je dober začetek. Ego je orodje. Nič več in nič manj. To orodje moraš obvladati, mu zavladati in ga negovati. Kakor hitro pa začneš ego zaničevati, poniževati, nikamor ne prideš. Mnogo duhovnežev je tragično padlo, ker so prekršili to temeljno pravilo. Ego je orodje za bivanje v dejavnem svetu in tako se moraš obnašati. Druga možnost je manj ugodna. Veš tega ne poznam. Rad pa vržem v ring provokacijo. Tako ljudje odvržejo maske in pokažejo svojo resničnost. Ljudje, ki so potisnjeni v določena skrajna duševna stanja, večkrat marsikaj spregeldajo, kar bi jim drugače ušlo. Vsekakor pa bom vedno nosil zastavo ironičnega odnosa do dogem, temelječih na bralni znački. Na poti skozi pekel ti nobena knjiga ne pomaga. Nobena izkušnja drugih nima vrednosti. Velja samo lastna sposobnost prebave dreka. Vsekakor se avtorji knjig z mano ne bodo strinjali. Še zlasti ne tisti, ki prodajajo razne precej eksotične filozofije. za pot pa je potrebno tako malo. Zgolj kažipot in nič več. Pred 200 leti bi me želeli za kurjavo, danes ni več tega strahu. Praznoverje, služenje dogmam in suženjstvo karizmatičnim prevarantom pa je danes silno aktualno. Tudi Slovenija ni imuna. Pravi duhovni mojster se od prevaranta loči po ključni lastnosti - NIKOLI NE ZAHTEVA DENARJA. Pravi mojster sam izbira učence. Ker je osvobojen finančnih kalkulacij, je lahko pošten, pravičen in milosten. Za denar ne moreš biti pošten. Slediš ekonomiji finančnega izplena. Ste vsi, ki name streljate s topovi gneva glede tega čisti? Nimate duhovnega biznisa? Vas v duhovnosti ne vodi tudi motiv dobička? Kamen lahko vrže tisti, ki je brez greha.

Uf, kar cela štorija. Napisal si celo celotno navodilo. Lepo. Če bom našel kaj časa, se bom tudi sam s tem pozabaval.

Saj nimam nič proti stavi. želim vam obilo zabave (saj menda gre za zabavo) in zlasti smeha polno skleda ob tekmovalni mrzlici, kdo bo več.

In v čem je finta tega "izziva"? Hočeš dokazati, da imaš supertruper power?

NATANKO TAKO! Vsak otrok je zase poseben. Vsak je individualno osebno božje razodetje. Z raznimi definicijami ne kažemo na otrokove morebitne posebnosti (vsak otrok je v čem poseben), temveč kažemo na lastni napuh, aroganco in nespoštovanja naravnega reda. Res se je grdo hvaliti z otrokovimi posebnostmi. Vem za dva primera indigo vzgoje, ki sta končala otrokovo indigo kariero v zavodu. Res žalostno, da starš zaradi lastnega napuha spravi svojega lastnega otroka v zavod. Nihče se ne rodi asocialen.

Natanko tako. Največji problem je, ker ljudje tega ne spoznajo. Vsi iščejo Boga izven sebe. Finale vsega pa je dejstvo, da se je med ljudi in Boga naselila duhovščina, ki si je pridobila moč nad ljudmi. Pot do Boga je zaprla z dogmami in floskulami vseh barv in oblik. Danes smo v 21. stoletju in ne v času svečenikov - kraljev, ko je bila religija edina integrativna sila družbe. Včasih so imeli Mojzesove postave (Biblija je tu zelo natančna), danes obstaja sodstvo. Iz vseprisotnega Boga je religija zaradi obvladovanja ljudi ustvarila Boga očeta, ki je pravičen in tudi milosten. Kazen in nagrada sta bila vezana na imaginarno božjo vsemogočnost. V Bibliji se je ohranila ideja o Bogu, ki je vse v vsem, a jo preglasi ideja o Bogu, ki je izven sveta. Zraven tega gre še strah pred bogom, obljuba večnega življenja ipd. Vse je povezano z enim samim namenom - PREPREČITI LJUDEM, DA SAMI V SEBI NAJDEJO BOGA. Vedno postavljajo omejitve, kako se kaj ne da. religija nima za burek v hipu, ko človek spregleda omejenost dogem. Religija dopusti pot do Boga samo tistim, katerim znotraj sebe zaupa. Osebnostna rast v okviru religije je strogo nadzorovana in omejevana. V to sem se dobro prepričal. Nekje sem postavil teprijo o padajoči vrednosti razodetja. Kaj ta teorija pravi? Vsaka duhovnost ima začetnika, na osnovi katerega nastane skupnost. Vzpostavi se hierarhija in pravila. Vsak, ki doseže seberealizacijo v okviru te poti (metode), vedno svoje doživetje intepretira s simbolnim naborom slavnega začetnika. Vedno sebi zmanjšuje pomen. Tako je z vsakim, ki sledi. Dlje, kot je minilo od izvornega razodetja, nižjega (samo)vrednotenja so deležni nasledniki (-ice). To je zlasti evidentno v kabalističnih šolah. Vedno gre za komentar citata, ki je komentar nečesa starejšega. Tako je tudi v ostalih sistemih, ki imajo svoje pomembne začetnike. Samo v posebnih družbenih okoliščinah se pojavi kaj novega, a se zgodba hitro vrne v svoje utečene tirnice. Revolucionar hitro postane dogma naslednikov. Samo stvari povem naravnost tako, kakršne pač so. Sam se izogibam izrazom, značilnimi za določeno duhovnost. Najbrž bom moral spremeniti svoj nick, saj je preveč nazoren in je za mnoge moteč.

Ups, nanj sem pozabil. Mislim, da govoriš o nečem drugem, kot jaz. Moje pisanje je vezano na aktivno osebnostno rast in se ne dotikam splošnega o simbolih. A ta preizkus, kakršnega si opisal, je ali pa tudi ni povezan s simbolom. Veš, ni težko česarkaoli dokazati. Kaj pa, če bi na meridian položil recimo kvader? Je tudi to izmerjeno? Iz kakšnega materiala je bil tisti heksagram? Je bil iz kristalnega materiala? je bil iz kovine ali morebiti iz kremena? Veliko je vprašanj. Znanstveno delo poleg potrjevanja vključuje tudi izključevanje. Če ni obojega, gre za špekulacijo, nakladanje ipd. To, kar si napisal nima nobene vrednosti, ker ne vključuje vseh morebitnih kombinacij. Tudi sam sem doživel precej nenavadne stvari in bi lahko postavljal neke teorije, a jih ne, ker manjka negativni test izključevanja. Heksagram pa je, mimogrede, precej več od tega, kar si zapisal. A to je že druga zgodba.

Simboli so močni, ko jih človek uporabi, ne pa o njih pametuje. Knjig o tem je preveč, da bi se kdo pri zdravi pameti lahko prebil skozi njih. Simboli sami zase so neuporabna šara. Uporabiti se jih da v sklopu različnih tehnik. Omenil sem, da so katalizator za preobrazbo zavestne energije. V proces je treba uvesti določeno energijo, katero s pomočjo simbolov uporabiš za svoj razvoj. Različne okultne moči niso neka ekstra energija, temveč zgolj rafinirana energija, ki pri običajnih ljudeh nekje v podzavesti spi svoj nezavedni san. Vsekakor so arhetipski simboli, vsajeni globoko v naše nezavedno najmogočnejši pretvorniki, a zahtevajo določeno spretnost in predpriprave. Nič ne pade z neba.

Kaj bi ti oponiral? Imaš pač svoje mnenje. Nekako sem naveličan prepričevati prepričane. Nekatere stvari ni moč opisati z besedami. Uporabljajo se pač precej oddaljeni približki, ki služijo zgolj ilustraciji. Danes vsi na veliko pametujejo o duhovnosti. Na knjižnih policah se valja na stotine knjig, a vse skupaj je kup fekalij, če ostane na verbalnem filozofiranju.

Te slike so simboli nezavednega in so del praktično celotnega človeštva. Moč teh simbolov je v tem, da jih lahko s pravilnim psotopkom spremeniš v mogočne energije. Na srečo se ti postopki tudi v času interneta (še) ne valjajo na vsakem portalu. Pravzaprav so vsi močnejši sistemi zaprti za javnost, kar je dobro. Simboli so črne škatlje, pravzaprav katalizatorji za preobrazbo energije zavesti. Pravzaprav služijo koncentraciji in usmerjanju drugače precej neurejenih sil nezavednega. Najmočnejše tehnike za te zadeve so zahodne okultne, mistične ali hermetične prakse, saj je samo v njih simbol osrednji pretvornik energij. Prednost tega je hitrost in učinkovitost, slabost pa brutalnost in intenzivnost. Vzhodni koncepti delujejo drugače. Ker temeljijo na simbolni pojavnosti, se ne pojavljata ta brutalnost in intenzivnost, je pa zato vse skupaj počasnejše in manj učinkovito. Vsega pač ne moremo imeti. Jung in njegovi učenci so zelo dobro raziskali simbole in njihov pomen na človekovo osebnost. Podjetni okultisti in ali magi so ta Jungova spoznanja spretno vtkali v nekatere zahodne metode osebnostne rasti in jim dali precejšnjo moč, a tudi možnost, da gre kaj narobe (ni tako redko, da preambiciozni magi zaključijo svojo slavo v zaprtem oddelku namenske ustanove).

Opisovanje resničnosti je tehnično gledano intepretacija s čutili dobljenih podatkov z modelom realnosti, kakršen je zapečen v naš razum. Interpretacija, kakršno uporabljamo, je dogovor, da se lahko sporazumevamo. Ni pa interpretacija tudi realnost. Nadalje je interpretacija omejena, ker je tudi omejen naš model realnosti in z njim povezan razum, saj temelji na končnih podatkih. Eden od coiljev duhovnosti je razumevanje vzrokov pojavnosti realnosti in v nadaljevanju spreminjanje vzorkov te pojavnosti v skladu z omejitvami, katere narekujejo omejene človeške sposobnosti. Samo prava magija ima vpliv na vzroke, a iluzijonizem spreminja zunanji izgled pojavnosti. Torej ... magija poskrbi za vsebino, a iluzijonizem zgolj za zunanji blišč (vsi veste za trike s kartami).

ne eno ne drugo, a o tretjem ugibaj. Očitno si takšen znalec (glede na način pisanja), da boš zagotovo uganil. Ali pač zopet grešim, ker ne izpostavljam kakšne posebne duhovnosti. Gotovo je nekaj na tem, ko pravijo: "Ne jemlji ljudem kruha ali iger."

Ljudje božji, kaj vam pa je? Res nimate v svojih duhov(it)niških definicjah nikoli dovolj? Vsi otroci so kristalno inidgo mavrični, če so deležni naravne vzgoje, ki je ravnotežje med pravičnostjo in milostjo ob pravi dozi nesebične ljubezni. Človeka izoblikujejo genetsko poreklo, vzgoja in okolje. Nobena indigo filozofija ne more pomagati otroku, ki je navajen podkupovanja. Otroci so večinoma povprečni. Kakšnih 10 % je nad povprečejm in imajo potencial, da blestijo, če imajo podporo. Nadalje jih je 10 % pod povprečjem in ti lahko ob ustreznem okolju takisto normalno živijo. Nobena kristalna filozofija ne more iz tvojega otroka narediti normalnega človeka z normalnim funkcioniranjem, če je deležen zgolj milosti , ne pa palice pravičnosti. Najhijši sovražnik otroka je permisivna vzgoja, saj takšen otrok nima moralnega kompasa in postane (ne po svoji krivdi, temveč po krivdi blesavih staršev) nemoralna osebnost, ki včasih zelo slabo konča. Zatorej ljudje, malce se poslušajte, ko ste polni teh indigo, mavričnih in bog ve kakšnih še filozofij in teorij. Otroci ne smejo biti talci frustracij arogantnih staršev, ki misliojo, da so njihovi otroci nekaj posebnega. Ne sme se zgoditi, da svoje poraze naprtite svojim otrokom. Ste hoteli biti priznan umetnik? Vam je spodletelo zaradi okoliščin ali osebne lenobe? Ne smete sedaj otroka za vsako ceno siliti v nekaj, kar mu ne leži, ker ste Vi prepričani, d aje vaš otrok nekaj ah in oh posebnega.

Verjemi mi, samo na vrhu gore VEŠ, kakšen je razgled z njenega vrha. Veš, ti s svojim Jezusom nisi kaj bistveno drugačen od prijatelja MGD, s katerim imam včasih malce bolj začeinjeno debato o Bogu in kako do Boga. Oba govorita na osnovi prebranega (oz. prepričanja, dobljenega na osnovi umske špekulacije), a nobeden od vaju nima neposredne izkušnje božje navzočnosti. To je doživetje, za katero ni besed in interpretacij. Preprosto skozi tebe zasije božja navzočnost in se ne sprašuješ, je od Krišne ali Jezusa. Pravzaprav ugotoviš, da si čisto sam z polno zavestjo, da Bog skozi tvojo voljo izvaja popolni božji načrt. Mogoče poznaš zgodbo o treh rabinih, ki so hoteli priti pred božje obličje. Uspel je samo eden - tisti, ki je v svojem peklu pustil vse, kar je in stopil pred Boga popolnoma brez vsega. Pustil je vse interpretacije o tem, katera pot je prava in Bog ga je peljal skozi palače luči. Ostala dva sta padla v ponor pogube. Eden je znorel, drugi je postal moralno sprevržen in je končal kot zločinec. Z vrha gore je zanimivo opazovati izgubljene pare, kako se drenjajo okoli kažipotov in se na glas prepričujejo, katera pot je prava. A ostajajo samo pri prerekanju, nihče pa ne stopi na pot navkreber. Vsem se zdi pretežka. Jezus je lepo rekel: "Pojdi za mano". To ne pomeni: "Glej za mano" ali "Govori, kot govorim jaz".

Ljudje to tako radi zanikajo. Enostavno pretiravaš z lajnanjem svojega Hare Krišna đibriša. To je. Še ena duhovitniška iskra. re3s je, pretiravaš. Nihče z zdravim razumom ne bi stresal takšne. Res je ... dogma ti omeji pamet. Zakaj bi hodil do nečesa, kar je ti in je vsepovsod okoli tebe? Bolje je olajšano srati, ko te pritisne, kot pa se na sekretu do nezavesti napenjati. Ampak tako govorim brez učinka. Nekaterim je pač fetiš napenjanje, da jim izpadejo oči, a dreka od nikoder. To pa boli. Lahko greš novačiti med uboge pare, katere lahko zavedeš s svojim nakladanjem in trosenjem rožic, v katerih se skriva bog ve kakšna droga. Religija je kot droga. Za nekatere verske skupnosti pa je znano, da njihovo delo temelji na novačenju novih ovc, da jih ostrižejo (oskubijo). Cel sistem temelji na tem. Res bizarno. Za krepitev ega, napuha in podobnega nam tukaj mahaš s svojim Hare Krišna đibrišom (že drugič ga omenjam). Tvojim vodejm (z duhovnim imajo malo skupnega) sporočam, da me nobena pravljica ne more uspavati. Svoje dni, ko se mi je še dalo, sem v rodnem kraju razbil precej nevarno sekto, ki je novačila tudi med mladoletnimi osebami. Duhovitiško šušmarstvo uspe pri dobronamernih in nič hudega slutečih nesrečnežih in nesrečnicah, a proti ustrezni magično okultni praksi nimajo za burek. Ti si napisal precej bedno floskulo. Tako vsi, ki novačijo nove ovce za striženje, tako govorijo. Upam, da ne boš prekrižal pot recimo mojemu mladoletnemu sinu. Niti lokalna blaznica te ne bo sestavila skupaj. Kaj te brigajo moji podatki? Mene ne moreš prepričati. Niti ne poskušaj. Ves čas ti hočem dobronamerno poudariti, da raje skrbi za svoj duhovni razvoj in se nehaj ukvarjati s prepričevanjem drugih. Nikoli ne veš, na koga naletiš. Tebi sene sanja o tem, kaj si. Samo misliš da veš, pravzaprav si nasedel dogmi in zdaj to dogmo poskušaš vsiliti še drugim. Tvoj um je preveč zamegljen z raznimi duhovitniškimi floskulami in definicijami. V vsem tem umskem hrupu ne moreš slišati tišine božjega razodevanja. Neprestano se ponavljaš. Raje vv vašem hramu skupaj s svojimi sopevci veselih napevov ponavljajte svoje resnice in imeli se boste fino. Zunanji svet pa je zverinjak, kjer nikoli ne veš, od kod pride večja riba.

Ubogi oče. S tem stavkom si dokazal, da so ti verske dogme omračile zdravo presojo.

Zdaj pa blebetaš in ponavljaš, kar si se na pamet naučil. Hodiš okoli gore in pametuješ, kako izgleda pot na njen vrh. Mogoče celo v trenutkih sreče celo vidiš vrh, a to je pogled od vznožja. Nikoli ne bo enak razgledu z vrha. Ti si se predal samo svojim dogmam, v katere so te prepričali spretni duhovni mešetarji. Kako boš daroval nekaj, kar ni tvoje? Bog ničesar ne potrebuje, ker vse ima. Znova poješ floskule, izza katerih ni tvoje osebne praktične izkušnje. Ista pesem. Saj ne veš, kaj si. Najprej te čaka jeba, ki se ji reče: "SPOZNAJ SAMEGA SEBE". To je napis na vhodu preročišča v Delfih. KLjučna beseda je tu PRED VHODOM. Dokler ne prepoznaš samega sebe, toliko časa ti navkljub zveneči duhovitniški retoriki ne bo uspelo napredovati niti za ped. Samo "boljši" (beri: lažje vodljiv, lažje molzljiv) vernik svoje religije boš postal. Služenje je namenjeno sužnjem. Bog te ne potrebuje, ker ima vse in je v vsem. Ti moraš služiti svoji religiji, svojemu svečeništvu, ki se arogantno postavlja med tebe in Boga. Bogu se pa ti ne dogajaš. jebe se Bogu zate in tvoje želje. Kolikor vem, si sin matere in očeta. POleg tega si glede na papagajsko ponavljanje tudi suženj dogme. Sprijazni se, nisi edini. Veliko vas je. Zamenjali ste težko pot izbire in duhovne rasti za egiptovski lonec varnega obilja v suženjstvu. Imaš pravico do tega. Tudi Mojzes ni nikogar silil, da gre za njim v puščavo. Nekaterim pač ni dano.

Posel v duhovnosti nosi v sebi nevarne pasti. Dokler je v okviru nekih logičnih mej, gre v obojestransko zadovoljstvo (zlasti pisanje knjig). Kakor hitro pa postane denar glavna motivacija, pa se stvari zapletejo. Dokler nimaš osebne izkušnje, lahko samo verjameš. Ampak se strinjam. Na tem mestu pa potem vprašanje: Čemu potem duhovščina? Kaj mi bo posrednik? Potrebujem samo nekoga, ki mi razloži tehnični vidik poti od vznožja do vrha. Pot pa moram sam opraviti. Zame ne bo nihče šel na vrh gore po "štempelj". V praksi to pomeni, da nisem Jezusa pooblastil, da karkoli namesto mene stori. Jezus mi je koristen samo kot kažipot. On je nesel svoj križ, jaz pač moram svojega. Nesramno je nekomu naprtiti lasten križ. In večina kristjanov počne ravno to. Mislijo, da je Jezus namesto njih opravil delo. Pa ni! Samo zgled je dal. Zaradi te iluzije velik del krščanskih ljudi trpi. Prav, da trpijo, ker so pri vznožju gore in Jezus jim z vrha nikakor noče prinesti štampiljke. Čakajo, čakajo, a Jezusa od nikoder. In ga tudi ne bo. Niti pravljica o neki posmrtnopsti ne more pomagati. še vedno moraš preživeti svoje življenje in to je velika jeba, če čakaš na tujo milost.

Verjamem. Tako vzhod, kot zahod imata različne prakse, prilagiojene različnim osebnostnim tipom. gre samo za razlike v besedah in deloma izvedbi, ki je posledica drugačne družbe. Saj ves čas trdim, da ni slabe duhovnosti. So samo zanikrni duhov(it)neži. Zdaj pa že pretiravaš s svojim lajnastim ponavljanjem ene in iste dogme. VSE POTI NAVKREBER PRIPELJEJO NA VRH. najbrž si pozabil na zdravo pamet. Ampak saj ne potrebuješ logike. Samo lajnaš eno in isto in v tem iščeš navidezno srečo. Nakladanje, ki nima nobene zveze z realnim svetom. Osebno sem naveličan teh apokaliptičnih pravljic. Vsem duhovitnežem je skupno to, da današnji čas opisujete kot nekaj najslabšega pod soncem. Dajte no, nehajte jokati! Sprejmite svoj del odgovornosti in začnite aktivno delati za svet okoli sebe! Osnovno načelo božjega razodevanja je: DARUJ! Kaj vi darujete? Nič! Samo gledati, kako bi čim manj vložili za čim več jokajoče milosti. Za strahopetce ni milosti, je samo šiba dogme! Napisal si celo liturgijo. Ampak enako imajo tudi ostale religije, temlječe na dogmah. Žal mi je, da neumni ljudje vse jemljejo tako dobesedno. Jezik religije je simbolen. Duhovščina iz simbolnega jezika dogem naredi jeklen zakon, ki zgrabi v svoj primež šibke ljudi, katere stre. Tako dobi fanatične vernike, ki slepo sledijo dobesedni razlagi dogme. Ti si najslabša vrsta ljudi. Sodijo, zanikajo, ves čas trepetajo v strahu pred izgubo in neprestano so v dvomih, če so dovolj dobri verniki. Za njih je pekel kar tu, na zemlji. Vsak dan posebej trpijo, čeprav se poskušajo razvedriti na različne načine in včasih jim celo uspe, da pozabijo na bolečino jeklenega primeža dogme. Petje, držanje verskih zapovedi in prepovedi in podobno so samo odganjanje zveri strahu pred izgubo, kaznijo pravičnega Boga. Sanjanje no božji milosti je edina radost teh ljudi. V peklu boš vedno sam kričal. temu ne moreš pobegniti. A tebe pred peklom rešuje iluzija reinkarnacije. Imaš izgovor za beg. Nihče ne more opraviti tvoje poti. Nobena dogma, nobena interpretacija resnice, nobeni izgovori te ne morejo rešiti. Za svojo pogubo ali odrešitev si odgovoren sam. Izključno ti sam. Za pot do Boga moraš uporabiti edino verodostojno rodje - samega sebe. Nihče ti tu ne more pomagati ali narediti delo v tvojem imenu.

Vsi smo božji otroci in vsak od nas ima možnost, da omogoči svetemu duhu, da deluje preko nas. Problem pa je, ker se ljudje umažejo s slepo vero v dogme, nestrpnostjo, sovraštvom in podobnim.

O ja, sem razumel. A zate bom naredil izjemo in spremenil vprašanje. Si ti kopitar, ki lahjko sodi čevelj? Si krojač, ki lahko sodi obleko?

Saj ni pomembno, če se ti strinjaš ali ne strinjaš s tem, da nosiš v sebi ta simbolni sistem. Imaš dve roki in noben protest proti temu ti ne pomaga. Lahko si samo odsekaš eno roko ali greš v Iran krasti, pa bo. Ko se boš malce poglobil v psihologijo (tudi simbologijo ipd.), ti bo jasno, da je simbolni sistem na kolektivni in individualni del tvoje človečnosti. Naj še enkrat ponovim, ker nekatri očitno ne zmorete utišati hrupa dogem, v katere ste potopljeni kot "bubreg u loju": NI NAJBOLJŠE DUHOVNOSTI! OBSTAJAJO SAMO RAZLIČNE POTI, KI NA RAZLIČNE NAČINE RAZLIČNE LJUDI PRIPELJEJO DO CILJA, ČE LJUDJE ZBEREJO ZA TO POT DOVOLJ VOLJE IN OSEBNOSTNE ODPRTOSTI. NE GRE ZA KRITIKO. nekajkrat sem poudaril, da je vsaka pot dobra, če so izpolnjeni nekateri osnovni pogoji. Žal pa mnogi mislite, da je kabala nekaj slabega, zločestega. Izogibam se besede Kabala ravno zaradi tropa ljudi, ki so polni sanskrtskih besed. Ko rečem zahodni simbolni sistem, mislim množico, ki je širša od kabale. A to mnogim ne potegne. Ljudje brez splošne raugledanosti ne bodo nikoli videli preko plota dogme, kateri slepo sledijo. Krščanstvo v obliki dogmatične institucije ni tukaj edina zloba. So še hujši. Uboge na umu se pač da žejne prepeljati čez vodo.