Kabalist

Seveda in potem se je svizec okrenil stran in bridko zajokal. Ne razumem, zakaj je potrebno tako enostavno shemo, kot je temeljna sestava sveta, tako zakomplicirati? Višje, nižje... obsedenost z negativnim predzankom materialnega sveta. Vse te misli mi dajo misliti, da ljudje čutite neko praznino, katero poskušate izpolniti z različnimi filozofijami, ki bi dale občutku praznine nek smisel. Žal je Bog popoln in njegovo razodevanje je popolno. Ako namesto razmišljanja o praznini poskušaš svojo pozornost usmeriti v ljubečo pozornost na Vse, bi bilo lažje. Takrat izginejo vse delitve na to in ono.

Težko je omejiti prilive, kajti ni nadzora. Neverjetno, kako se da ljudi zmanipulirati. A mislim, da bi ustrezna zakonodaja lahko stopila na prste takšnemu neetičnemu ravnanju.

Ravno ta zaflikana obleka ni ravno "in". Praviš, da se ne skrivaš izza citatov, a jih kar pogosto navajaš. Nekdo, ki ima svojo osebno duhovno smer v nekem dovolj zrelem stadiju, ne potrebuje citatov nekoga drugega niti za ilustracijo. Iz tega veje odvisnost od vira. Kabalističnih šol je na svetu ogromno in imajo različna izhodišča. Nekatere so silno starokopitne, toge in dogmatične, druge popolnoma anarhične, a nekatere nekje vmes. Sam pripadam šoli, ki ni vezana na noben verski sistem, je popolnoma neodvisna od religij in se razvija izključno na osnovi prenašanja znanja. Takšen način ni "in", ker je potrebno k metodi kaj dodati, preden lahko znanje predaš naprej in še pri tem si silno omejen. Institucije so pač okvir. Znotraj posamezne institucije osebno zaupam človeku, ne pa instituciji. Veš kaj je sedaj "in"? Vse, kar je proti instituciji, kar obljublja razodetje in odrešitev v vikend paketu in kar daje pripadnikom občutek, da so nekaj več. To je danes "in". Nekaj, ki zahteva precej časa, energije in pozornosti, pa ni "in". Tudi duhovnost je danes potrošniška dobrina, kjer vi hočejo vse, takoj in za primerno ceno.

Pa veš, kako se boš stvari lotil? Lopata je mogoče dobra za kopati jarke, a za zabijanje žeblja v steno najbrž ni najoptimalnejše orodje...

Tisti, ki se ne poskuša razvijati preko hrbta drugih. Ja, Julij, kar zaje**** je, ko te tuj "razvoj" spravi ob eksistenčne temelje. A očitno tvoja zgodba ne izuči preveč ljudi. Še vedno pri nas na veliko poslujejo in tudi zakonodaja je kriva, da lahko razne duhovitniške pijavke s prevarami sesajo sadove tujega dela.

Vsekakor! Ljudeki pač rabijo nek okvir, neke meje, znotraj katerih so varni. Osebno smatram, da na začetku osebnostnega razvoja vsakdo potrebuje jasno smer. A ne vodenja za rokico, temveč samo kažipot. Dragi Emanuel, s tabo ni mogoče spodobno polemizirati, kajti osebno se mi zdi neumno komunicirati s citati nekoga drugega. To sem že napisal in očitno se moram ponavljati. Lorber pač prekopava in preobrača to, kar so drugi pred njim že drugače in precej na krajše povedali. Držiš se ga kot pijanec plota. Se bojiš pogledati izven jeklenega prijema citatov svojega (pri)ljubljenega duhovnega vodje? Lorberjevo krščanstvo je pač zgoolj truplo, kajti preurejanje obstoječega je reciklaža in reciklira se zgolj truplo. ravno danes sem se v vlaku pogovarjal s patrom, ki je zvest pripadnik instutucije, a je istočasno duhovno modrejši od velike večine pametnjakovičev, ki kričijo, kako so proti instituciji. za duhovno veličino ne potrebuješ obstranosti, temveč notranje dejanje volje. Skrivanje izza citatov je zame vedno znak strahu.

Ah, duhovitniška pripomba. Te razne blodnje o višjih in nižjih vibracijah se mi zdijo brezvezne. Resnično. Zakaj so večinoma vegetarijanci tisti, ki so nestrpni do drugače jedečih ljudov. Dajmo že enkrat pustiti vsakomur, da se hrani, s čemer se pak hoče. Ekstremizmi vseh vrst so neumni. Osebno prav rad zbadam vse, ki so pri svojem prepričanju precej ognjeviti. Ko prepoznam strast, prepoznam tudi strah in tega je veliko. V Kabali imamo že na začetku praktičnega dela na sebi sistem, ki pomaga prepoznati in obvladati mehanizem strahu. Prvaimo zato: "Ko se ti smrt nasmeji, se ji nasmehni nazaj in razširi roke."

Dragi prijatelj, negativne misli koreninijo v strahu. Ne pomaga ti poskus utišanja teh misli. Odkriti moraš korenine negativnosti. A to je proces, ki zahteva precej celovit pristop. Najprej se moraš naučiti ljubeče pozornosti. Pozornost te pripelje do prepoznavanja, a prepoznavanje do modrosti. Se sliši čudno? tako je. Za kakšne hitre metode ne bi tvegal trditi, da lahko trajno odstranijo vzroke.

Natanko tako! Odogovor na tvoja razmišljanja sem že nekajkrat podal. Verovanje je notranje dejanje duše, a institucija je formalna oblika. V Krščanstvu marsikaj vidim, forma je zadnja. Lorber in podobni so natanko to, kar sem napisal... poskus obujanja trupla. Kaj pa je drugega različna "ponovna" odkrivanja krščanstva? Vzemi v roke Tomažev evangelij! Lep dokumnet takratnih duhovnih tokov.

Majhen intermezzo... ni se lepo norčevati iz ljudi, ki imajo kakšno napako. Nikoli ne veš, kdaj se lahko zgrnejo temni oblaki slabih okoliščin.

Kabala je v osnovi silno enostavna. Ta knjiga od Will Parfitta ima nekaj nedoslednosti, saj temelji na Telemitski kabali, ki izhaja iz mešanice hermetizma, okultizma in srednjeveške kabale, katero pa je židovska Kabala presegla že pred 300 leti. Ta kabala (pisano z malo) je samo del celovitega sistema, a za resnejše delo je potreben celovit kabalistični sistem brez tujih primesi. A za pridobitev osnovnega okusa je dobra. Za praviu učinek je treba napisano v tej knjigi nadgraditi z novejšimi avtorji, ki sledijo novejšim tokovom. Vsakdo lahko začne spraševati op Kabali šele, ko vsaj približno zapopade osnove. A verjemi, prava Kabala je v osnovi silno enostavna. Večji del je vgrajen v tvoje nezavedno, samo obuditi moraš.

Eh, Lorber je še eden od "prerokov" dobe, ki se zaključuje. Vera je silno širok pojem in uporaba verskih čustev v politčne namene pomeni preveliko skušnjavo za oblastnike, da bi se ji odpovedali. Kot sem že napisal, včasih je bila organizirana religija to, kar je danes država. Sedaj se religije bolj ali manj odkrito postavljajo v vlogo moralnih in vrednostnih varuhov države. A tuda ta vloga bo prej ali slej morala evulirati, saj bodo religije ostale brez vernikov. Razni novodobni preroki samo poskušajo oživljati truplo. Ni pomembna institucija, temveč dejanje duše. Nekdo je lahko zvest pripadnik recimo katoliške cerkve in njegova vera ni nič slabša od vere v neko nedoločljivo ljubezen (postavljam se v vlogo nekoga, ki nima stika z duhovnostjo in ima drugačen pogled na vse to). Gre za notranje dejanje, ne pa zunanje izražanje skozi politično afirmacijo. POznam precej vernih katoličanov in katoličank, ki svojo institucionalizirano verovanje gojijo z dejanjem volje. Zategadelj ni pomembna podoba, pomembna je vsebina. "Ne delajte si rezanih podob!"

Obstaja nekaj verzij Stare Zaveze. Imamo celo različne prevode v Slovenščino. Sam imam doma dva različna prevoda iz dveh različnih virov in se na nekaterih mestih bistveno razlikujeta. No, danes te razlike niso pomembne, ker je moč najti vsaj najbližji približek originalu. Kumranski rokopisi so recimo kar dober vir. Obstajajo pa še drugi. A knjiga ni toliko pomembna, kot človek, ki najde osnove nauka v knjigi. Nož je pač namenjen rezanju kruha ali ubijanju. Ni kriv nož, kriv je človek, ki da drži. Tako je z vsako stvarjo, tudi duhovnostjo.

Saj je vseeno. Ljudje pač imamo različne načine izražanja misli.

Ti si tipičen primer osebe, ki jeclja zaradi nekega stresa, katerega se ne moreš spomniti, niti ni potrebe za tem. Izhod iz labirinta težav je osebnostna rast. Kot sem že omenil, sam sem se izkopal na ta način. Bil sem nerešljiv problem za vse mogoče logopede, psihiatre, sociologe, a sedaj problema nimam več.

V Judaizmu pred časom nastanka kanona sodobne Biblije je bilo glede reinkarnacije precej ohlapno. V Bibliji se ni nikjer izrecnega pojasnila ali trditve. Temu se reče diplomatski molk. Ideje reinkarnacije so v judaizem zašle med izmenjavo z Vzhodom, ki se je odvila najbrž po pohodu Aleksandra Makedonskega na Vzhod. Judaizem je bil vedno silno prilagodljiv zaradi izjemno preprostega in neobremenjenega simbolnega sistema. V liniji kabale, kateri pripadam, prevladuje mišljenje, da je reinkarnacija nepotrebno zapletanje. A nekateri trdijo drugače in nič zato.

Se strinjam. Zlo se rodi iz samovolje. Človek je bog so si izmislili ljudje, ki duhovni ravoj razumejo skozi prizmo egoizma. Free, uporabil si kar veliko besed za zelo enostavno misel.

Strune so subatomske vibracije, iz katerih je vse. V kabali je ta ideja že zelo dolgo znana, a sodobna znanost jo je v precejšnji meri potrdila v zadnjem desetletju. Priporočam ti, da vzameš v roke kakšno knjigo na to temo (Čudovito vesolje ipd.). vsekakor je zaželjeno, da imaš osnovno in dovolj široko izobrazbo o atomski fiziki, astrofiziki, astronomiji in precejšnjo mero domišljije, ki je potrebna, da si lahko predstavljaš te stvari. Posebno Čudovito vesolje je precej enostavno napisana knjiga (govorim za splošno izobražen profil človeka). Pred davnimi časi... sanjarjenje o nekem minulem času je poskus zavirati kolo zgodovine nazaj. Vsi poskusi uvajanja nečesa, kar je svojo zgodovinsko vlogo že opravilo, so nujno propadli. Takšen pristop k problematiki religiologije je vedno posledica pomanjkanja ustreznih podatkov. Razvoj religije je silno zapleten in se ga ne da odpraviti z zamahom- češ, včasih je bilo vse tako idilično. Eden od begov pred izzivi prihodnosti je beg v svet preteklosti. Zahodni hermetizem, okultizem in duhovnost so polni tega.

Hja, a problem je v tem, da se človek silno rad naveže na svoje življenje. Strah pred smrtjo je na najstrašnejših mor vsakega človeškega bitja. Premagati ta strah (ne samo na verbalni ravni) je zadnja postaja na poti samorazvoja in osebnostne evolucije.

Resniučno učinkovite duhovne modrosti morajo biti lahko razumljive, ne smejo obsegati več kot nekaj vrstic in ne smejo biti vezane na neko duhovno smer. Morajo veljati v vseh duhovnih sistemih. Nenavezanost je silno zahtevno. Med navezanostjo in posestništvom je silno tanka, lahko zbrisljiva meja.

Vedenjski vzorci so samo druga beseda za dinamični sistem egozavesti. Kolektivno nezavedno je enako za celoitno človeško raso in mogoče še širše. Družbeno nezavedno pa je pogojeno z zgodovinskimi okoliščinami in je nekakšna zgodovinska obarvanost kolektivnega. Individualno nezavedno pa je nezavedno, obarvano z našo osebno izkušnjo. Družbeno nezavedno je ustvarilo moralne sisteme in ti so znotraj mehanizma notranjega čutenja, ki je silno občutljiv sistem. Če vanj siliš s tujim simbolnim sistemom, reagira. A to je narobe, če ni izvedeno resnično strokovno. A strokovnjakov za to je silno malo, ker je to zelo naporno. Ako v sistem notranjega čutenja posegaš s simbolnim sistemom, iz katerega izhaja moralni sistem, je stvar bistveno lažja in učinkovitejša. Zakaj toliko predsodkov in zavračanja magije? Kakor hitro se za boga razglasi človeka, je to pot samovolje. To pa ni zdravo.

O ja, tam so na začetku gradnje Utopije garali kot črne živine in so morali Wangovi to zelo mastno plačati. POznam nekaj ljudov, ki so se to šli. Imeli so se za "in" in sploh superelito. Skratka, ostalniki smo bili za njih črvi. Emanuel, tebe bi postavil za kapoja logorja, kjer bi modele, ki izginejo in zagonijo svoje ter tuje premoženje, priučil odrešitve. najbrž so duhovne pijavke tudi tebi tako "anzipatične", kot meni.

Žal bi od samih "oreščkov" hitro stradali. Časa se pač ne da zavrteti nazaj. V časih, ko so glodali orehova jedrca, so ljudeki živeli cca 25 do 30 let. Je pač tako, da napredek in razvoj potegne s sabo neke posledice. Evolucija je pač stvar, ki je za človeštvo takšna jeba, kot je za mulce in mule puberteta.

Dobro - zlo je del binarnega sveta, kakršnega pozna linerani determinizem. Čas je eno od prvobitnih gibal. Čas je potreben egozavesti, ki je namenjena delovanju znotraj čas-prostora. Bog ni niti dober, niti slab, kajti drugače ne bi bil Bog. Bog je enostavno vse. Zlo je pravzaprav ena od komponent sveta. Ni nekega ultimativnega zla. tega si želi religija in različne duhovitniške zadruge, ki potrebujejo delitev na MI DOBRI - OSTALI SLABŠI. Čas je spremenljivka, kot so spremenljivka ostala gibala - energija, prostor in gibanje. Stvar je silno enostavna. To odkriva tudi sodobna fizika. Je kdo slišal za strune?

Zgodovino pišejo zmagovalci. Seveda se vedno navajajo starejši viri, ki so seveda "RESNIČNI". Vsaka zgodovina se začini z začimabmi zmagovalca. Tako pač je. Si slišal za Tomažev evangelij? Cerkev trdi, da je poneverba, a zgodovinarji so dokazali drugače. Komu verjeti? cerkvi, ker je pač besedilo v nasprotju z veljavnim kanonom ali zgodovinarjem. Gre za dva različna vidika resnice.