Kabalist

No, prijatelj emanuel, moč izražanja pridobiš z bogatenjem lastne pismenosti. Obilica branja, pozornost pri izražanju pisane besede in sčasoma pridobiš to, čemur rečemo "lep jezik". Sam na lepo preberem vsaj 10 leposlovnih knjig in še vsaj toliko strokovnih z različnih področij (fizika, astronomija, zgodovina, antropologija, družboslovje, sociologija, psihologija, duhovnost...). Kabalist ne moreš biti brez obširne splošne izobrazbe. Imam kar nekaj knjig o vzhodni duhovnosti in tudi zgodovino dobro poznam, zato so mi znane povezave med duhovno tradicijo in družbeno ureditvijo nekega območja. A ko imaš v sebi kar čedno bralno kilometrino, izgine potreba po izražanju svojih misli s tujimi besedami. Na razne prerokbe pa dam toliko, kot na lanski sneg. Vse prerokbe so mešanica individualne zavesti, individualnih izkušenj in družbene realnosti trenutka, v katerem je prerokba nastala. Vsaka prerokba je osebno videnje, skoraj vedno izražena s simboli in nakazuje zgolj trende, temelječe na obstoječem. V kabali se glede napovedovanja trendov naslanjamo na precej empirične metode in govorimo o verjetnostih glede na trenutne razvojne trende. V prerokbi, katero si navedel, je veliko simbolnega izražanja. Tipično za osebo, ki bolj zaupa svojim občutkom, kot empiričnim podatkom iz okolja. A občutki imajo svoj doseg in nepoznavanje tega, pripelje do izlivanje lastnega strahu v prerokbo.

Gremo lepo po vrsti, da stvari razložim (ponovno). Tegani nihče pred mano iznašel. V različnih virih sem našel samo plašne, nedoločljive namige, a do navedene ugotovitve sem se dokopal skozi lastno delo (razsikovanje kabalističnih besedil in opazovanje z ljubečo pozornostjo - ta besedna zveza mi je pač všeč). Ogromno zbirko kabalističnega znanja mnogih rodov pred mano načrtno čistim podvajanja, odvečnih komentarjev in podobnega, kar se je pač nabralo. Govorim seveda samo o šoli, s katero imam opravka, a ostala množica šol bo podobno storila ali pa tudi ne. Najprej je potrebno vedeti, kaj je vera in kaj je ljubezen. Tvoj stavek deluje precej "na pamet" povedan. Vera in ljubezen sta tudi komponenti moralnega notranjega čutenja, ker sta del moralnega sistema družbe. O "izvornem" jezusovem nauku in podobnem pa je silno spolzko govoriti. Kaj definira "izvorno" Krščanstvo? Tudi otroštvo je lepo, pa je zgolj spomin, ki ga ne moremo oživiti od minljivosti. Preveč ljudi danes rado govori o nekakšnih izvorih, a to je poskus korakanja nazaj. Tipična duhovitniška domislica, izza katere je strah. Zemlja nič ne umaže, temveč doda svojo kvaliteto. S pozornostjo prepoznaš tako čistost vode, kot lastnosti, katere je pridobila s polzenjem po zemlji. Ne gre toliko za čiščenje, kot prepoznavanje narave svojega bivanja. 2. Mojzesova knjiga lepo popiše to pot. Brodenje po dreku je pač del realnosti. Tudi ta "drek" ima svoj namen in ključno je prepoznati njegovo vlogo. Nič se ne zgodi mimo božje volje. ta besedna zveza čisto lepo vsakemu povprečno izobraženemu ljudeku pove, kaj je. Vedno se držim domačih besed, kajti naš jezik je bogat. Govorjenje o čakrah, prani, feng šu in podobnem pa je domače... A te vzhodnjaške besede niso del našega miselnega vzorca, temveč so tujki, ki so domači samo ljudekom, ki jim pač domače nekako ne leži. Samo po forumu poglej, kako ljudje uporabljajo domači jezik! Sam vlagam precej napora, da tuje besede prevajam v sodoben slovenski jezik, razumljiv povprečno izobraženemu in inteligentemu sleherniku.

Hja, obstaja več vrst branja "med vrsticami". Zakaj bi kaj razbiral?

Lepo.

Ne, angeli so roboti. Suženj je nekaj drugega. Robot izvaja svoje funkcije, ker je tako programiran in v svoji funkciji izvršuje svoj smisel. A za nadzor nad temi "roboti" je potrebna ustrezna veščina. Si kdaj prosjačil svoj računalnik, da pošlje E-pošto? Nisi. Zakaj nisi? ker obvladaš postopek. Tako je z angeli. No, sicer soi zapletenejši od povprečnih računalniških programov, a v osnovi so koncentrati zavesti, ki imajo natančno določene lastnosti in funkcije. V kabali je cel kup obredov, pri katerih imaš popolni nadzor nad angeli in nadangeli. če nisi nadzora sposoben, zna biti hudo. Zato navodil za te obrede ne najdeš na spletu. Noben trezen Kabalist ni nor, da bi ruljekom dajal nadzor nad takšno močjo. Misliš, da bom na tem forumu ali svoji strani opisoval, kako prikličeš in obvladaš nadangele štirih strani neba? Etika mi tega ne dovoljuje, še manj pa najbanalnejša zdrava pamet. Najsibodo angeli roboti, so najpomembnejši med njimi veličastni koncentrati energije, ki ob nepravilni rabi povzročijo silno škodo. A sanjači še vedno prosjačijo. Nobeno blebetanje "za ljubezen iz ljubezni" ne more pognati resničnih angelov, kot ne more pognati vato recimo zgolj brca v odbijač.

Prijatelj, morebiti nisi čisto natančno prebral napisano ali pa morebiti moje besede drugače razumeš. No, saj imaš pravico do tega. Vijolični plamen - uživaj. V Kabali je vijolična barva upodabljanja in barva sefire Temelj. To je sfera, kjer biva podzavest in aktivni spomini. je tudi sedež jesodsekga ega in njegovih zemeljskih funkcij. Lepo si povedal, kaj te žene. Barva te je "izdala". Kabalisti smo naučeni, da beremo med vrsticami in razbiramo načrte znotraj načrtov. Noben kabaslist ni uspešen pri svojem razvoju, ako ne razvija vseh delov osebnosti. V to pa sodi tudi precej banalni refleksivni razum.

Ljudeki, ako bi več časa porabili za kidanje pred lastnim pragom, ne bi imeli toliko časa sanjariti o pravljicah. Saj, pravljice so kul, a potrebno jih je ločiti od realnosti.

Emanuel, pot in cilj sta dve komponenti istega. Linerani determinizem potrebuje začetek, pot in cilj. Mrežni paralelizem pa tega ne potrebuje. In v zadnji fazi razvoja Kabale se izpostavlja ravno ta povezanost vsega z vsem. Cilj je zgolj del poti. V svojem stavku sem s ciljem smatral dokončnost. Mnogim duhov(it)nežem je ljubezen končni cilj, h kateremu strastno težijo. Malce je treba prebrati popularno duhovno literaturo... A duhovnost ni nič veličastnega, temveč brodenje po dreku lastne nesnage. saj sliši grdo, a tako je. zakaj se v mnogih okultnih družbah kitijo z zvenemiči naslovi; Predvsem zato, da poskušajo zmanjšati smrad, ki se širi okoli njih. To je smrad, katerega se mogoče ne zavedajo popolnoma in mislijo, da ni potrebno odstraniti vzrok, temveč samo spremeniš posledico. A Boga ni moč goljufati, kajti goljufati Boga je goljufati sebe. Se izplača? Nekoč je nek kabalistični učenec rekel mojstru: "O mojster, počaščen sem, da lahko gledam, kako ste si obuli sandale." V tem stavku je silno enostaven, a pomemben nauk.

Za citati se skrivajo ljudje, ki še nimajo lastnega razmišljanja in predvsem nimajo lastnih izkušenj. Citiranje drugih je pravzaprav izraz strahu izraziti svoje mnenje. Ako si skrit izza tuje misli, ne leti nate. Čemu so potrebni citati? Citati so po mojem mnenju potrebni samo za drobno dpolnilo lastnega razmišljanja, ki mora biti očitno vodeče pri neki razpravi. Slabo počutje je del življenja. najslabše, kar si lahko sotriš, je o tem razmišljati, preden se dan zgodi. vedno pač nikomur ne gre kot po maslu. Če imaš slab dan, slabe trenutke, je koristno o njih meditirati in iz njih potegniti zdrav nasvet. Ko nojdeš vzrok nečesa slabega, lahko ugotoviš, kako vzrok odstraniti. Seveda pa je to potrebno opraviti brez strasti. Na silo iskati vzrok, ker je pač slab dan, nima smisla. Kot vedno ponavljam... BODI POZOREN IN PREPOZNAJ. Kdaj se ti zgodi kaj slabega? Običajno takrat, ko nisi dovolj pozoren. Kdaj koga prizadeneš? Takrat, ko za hip podležeš napačnim signalom.

Angeli niso neki leteči otročički, katere prosjačimo, ko smo do vratu v "d***u". To so energije, katere aktiviramo z ozaveščanjem s pomočjo namenskih vaj (obredov, kakor hočete), za katere je potreben določen osebnostni napredek. Angelov se ne prosi, temveč se jim ukazuje.

Vem, da je težko razumeti, kar sem napisal. V osnovi ni s pomočjo nič narobe, a pri duhvni pomoči je potrebna silna previdnost in mnogi mojstri so padli, ker niso uspeli nadzorovati dajanja pomoči. Si dovolj napredoval, da imaš sposobnosti, s katerimi lahko komu pomagaš? je ta moč dovoljšna, da pomoganje izvedeš brez strasti, brez samozadovoljstva? Si dovolj osvobojen želje, da nekdo gre naprej zaradi tebe? Zahodni hermetizem, oklutizem in magija so polni padlih angelov samo zaardi napačnih osen lastnih sposobnosti. tega je toliko, ker so simboli zahoda v nas in imajo neprimerno močnejši učinek, kot pa nam tuji simboli. Ne zavračam drugačnega mišljenja. Samo svoje mišljenje izpostavljam na tehtnico. Za debato v živo sem pa vedno pripravljen. Kje in kdaj? Lepo, da si v fazi iskanja. Ako se naučiš pozornosti, boš prepoznala. A najprej moraš pozornost očistiti strasti in želje.

Uf, kar obišrna razprava. V hebrejščini sta besedi ljubezen in enovitost dve polovici celote, ki je aktivna manifestacija Boga. Ehad in Eheba skupaj imata gemantrijsko vrednost 26. To je tudi gem. vrednost jehova, ki je aktivna oblika Boga, nikakor pa ni sam Bog. Bog nima oblike, kajti Bog je vse. Razodevajočega Boga lahko spoznaš samo skozi napor, osvobojen strasti. Bil sem presenečen (pač, to je več kot 10 let nazaj), ko mi je mojster rekel, da je izvor strasti navezanost. Tudi navezanost na božjo pristonost ne vodi k osebnostni rasti. Bil sem zmeden, a sedaj vem, da je tako. Bog nikogar nima rad, ker smo vsi del Boga. Bog nikogar ne ljubi, ker je ljubezen tok, ki osredišča namero svetega duha, ki osvetljuje božjo voljo. Mi moramo najprej postati neobremenjeni s tem, kar smo, kaj okolje od nas pričakuje in kaj sami pričakujemo. Emanuel, dobro sem razumel, kaj misliš povedati. Mislim, da moraš temeljito premeditirati o božji prisotnosti.Niti ni pomembno, če ima kdo prav ali ne. Vsakdo ima svoje razmišljanje. Svojega razmišljanja ne postavljam kot neko resnico. Pač, moj pogled na stvari.

Hja, angeli in nadangeli so paketi zaveste energije v vsakomur od nas. Za koristno uporabo in nadzor nad temi energijami so pač potrebni določeni procesi. Vsakemu angelu in nadangelu je v Kabali pripisano morje lastnosti in tudi način kako te energije aktivirati. Aktiviranje angelov in nadangelov je del procesa samorazvoja in njih presonifikacija je dobrodejna pomoč. A kot sem rekel... procesi so precej natančno določeni in nujno je potrebno izpolniti precej rigorozne pogoje. Vera in nevera ( oz. pripadnost organizirani religiji) ni pomembna. A nikakor se ne da obujati čakre in govoriti o angelih. To je podobno, kot bi v avto tankal navadno vodo in bi se čudil, zakaj ne potegne. še huje je, če tankam narobe gorivo...

Vsekakor so angeli vse povsod okoli nas, a še natančnejš: angeli so v nas. Sodobna psihologija jim je nadela precej dolgočasna imena, ki so silno nepregledan in neuporabna za duhovni razvoj. Vizuelne podobe in originalna imena so globoko v naši podzavesti in zato nam bližje.

Veš, trditi, da te Bog ima rad, hitro pripelje do tega, da si božji izbranec ali vsaj to, da imaš pri Bogu določene privilegije. Saj pretiravam, a skozi svojho prakso (ne blebetanje in prepucavanje) sem spoznal precej ljudi, ki so zase trdili, da so v božjih očeh boljši, bližji Bogu ipd. Žal gre za nakladanje. Bog je vse v vsem, kot sem že zapisal. Ker je vse v vsem, je vsa resničnost samo njegov (njen) odsev. kabalisti smo s tem razčistili že pred cca. 5000 leti. Takisto kabalisti vemo, da je vse povezano, a istočasno razdeljeno. Prva črka hebrejskega alefbeta je črka ločitve. Tudi sam človek je spoj nasprotij in naloga osebnostne rasti ni uporaba visokoletečih izrazov, temveč osrediščenje in uravnoteženje nasprtij, ki niso niti slaba, še manj pa dobra. Zlo je potrebno šibkim, ki nimajo poguma za svoj razvoj, ki se bojijo pogleda v ogledalo resnice. Kabalisti ( in najbrž pripadniki vseh ostalih delujočih duhovnih smeri) vemo, da je zlo samo stvar intepretacije. Nerodno rečeno, bi rekel. Ljubezen je predvsem pot, ne cilj. Ljubezen je neporekinjen tok ljubeče pozornosti. Ljubezen nima usmeritve, niti intenzivnosti. napačna intepretacija ljubezni in še huje, napačno doživljanje ljubezni pa vodi v sovraštvo, strah, nečimrnost... Mnogi duhovno silno razgledani in razviti ljudeki so padli, ker so ljubezen narobe doumeli. Poznal sem duhovno silno naprednega človeka, ki je zaradi ljubezni naredil sebi in mnogim okoi sebe precej "neprijetnosti". Zategdelj sem silno previden pri vseh razglaševalcih "brezpogojne" ljubezni. Nujno je potrebno ločiti strast in ljubezen. Tudi ljubezen iz strasti te zlahka pripelje na pot ljubosumja in strahu pred izgubo. A Bog tega ne potrebuje, zato je Bog to, kar je. Kot piše v Bibliji: "Jaz sem, kateri sem." Bog več niti ne potrebuje...

Ja, lepo je biti neodvisen od duhovnosti. takrat imaš resnično moč delovanja. kakor hitro pa ti reže kruh, si nujno odvisen od kompromisov. Duhovnost je neka vrste evolucije. Hoditi po poti osebnostne rasti pomeni iskati svojo zvezdo, katera se neprekinjeno razodeva v skritem univerzumu vsega v vsem. V Kabali ne poznamo zla kot oddvojene entitete, temveč samo zlo kot posledico nezanja. Pravičnost in milost sta dve komponenti značaja. Obe sta v osnovi dobri. A pretiravanje je seme zla. Preveč pravičnosti vodi v tiranijo, preveč milosti v anarhijo. Moje osrednje vodilo je osrediščenje in uravnoteženje, osvobiditev navezanosti na vzrok in posledico. Z ljubečo pozornostjo spoznavam in prepoznavam. Ljubezen ni cilj, temveč pot. Ni stanje, temveč proces, ki se razodeva skozi stanja.

Nista karma in krama brez zveze sestavljeni iz enakih črk. A šalo na stran. Dejstvo je, da se je največ zla na svetu zgodilo zaradi dobrih namenov dobrih ljudi. Kaj je dobro? je dobra pravičnost? Je dobra milost? Kje so meje? Kje se konča dobrohotna pomoč in začne vsiljevanje? POmoč drugim v duhovnosti je silno spozek teren. Kajti dajanje pomoči hitro pelje v napačno smer.Od vseh, ki na slovenski duhovni sceni "nudijo pomoč" je morebiti slab odstotek dejansko sposoben komu pomagati. Pomoč zaradi karme je samo izgovor za lastno slabo vest in nesposobnost soočenja s samim sabo. Karma je indijski izraz in naj tam tudi ostane. Zahodna tradicija ne pozna tega pojma v takšni obliki. Indojska moralnost je drugačna od naše.

Ja, tako enostavno je, da nihče tega ne verjame.

Navezanost v svoji obsesivni obliki dejansko lahko preraste v odvisnost. Marsa, tista zgodbica mi je pričarala širok nasmeh na obraz. Mene osebno kadilci ne motijo, dokler se ne naveličam pihanja dima v obraz. Tudi strpnosti je včasih konec, a ko jo je konec, je treba pri oznanitvi tega biti strpen (paradoks ). V službi imamo dva prostora. V enem se kadi, v drugem se naj ne bi kadilo. Pravim "naj ne bi", ker nekateri kadilci pač nimajo obzirnosti do nekadilcev. Kdo je sedaj nestrpen? Tsti, ki kadi tam, kjer se po dogovoru naj ne bi, ali tisti, ki ga opomne?

Saj se sploh nisem dotaknil komponent človeške zavesti, katera ni od prahu! Govorim izključno o delu zavesti, ki se ustvari zaradi fizičnega bivanja. To so spomin, refleksivni razum in notranje čutenje. Vsak človek ima še neskončno majhen del neskončno velikega, a to nima zavedanja, kakršnega pojmuje naša egozavest. Bog ni nobena ljubezen, kajti Bog tega ne potrebuje. Bog je pač Bog in nič več, niti manj. Je neskončno in kot takšno ne potrebuje omejujočih čustev. Človek si je izmislil čustva, katera je pripisal Bogu, da bi s tem zmanjšal neskončnen prepad med Bogom (neskončnim) in egom (končnim). Bog je vse v vsem v večnem trenutku sedaj. Kabalisti imamo težave pri opisovanju Boga. Vemo, da gre za preseganje razumskih intepretacij. Tudi smrt, bolezeni in vojne so del razodevanja.

Hja, vse je odvisno od točke zrtja. Kakor hitro si začneš glavo razbijati s tem, na kaj in koliko si navezan, se težave s tem dejansko začno.

POmagaj mu s tem, kar imaš, brez potrebe za dodatno "energijo" ali dodatnimi znanji. Pomoč drugim je del družbene realnosti Zahoda. A deliš lahko samo to, kar imaš.

Majlepše je kar iti brez razmišljanja o pozitivnem in negativnem.

Hm, obstaja... ne hodi tja. Ali pa pred tipi, ki iščejo težave, pomahaj s simboli Skratka, svizec očitno še ni dokončal svoje delo s čokolado...

Mnogo zla se zgodi zato, ker nekdo nekomu hoče dobro. Zakaj bi moral pomagati drugim? Svojo osebnostno rast nikoli nisem in ne morem vezati na željo, da bom drugim pomagal. Lahko se mi kdo pridruži na poti in takrat gr eza vzajemnost. Lahko nekomu pokažem pot, a za to ni potrebe za energijami. Resnična pomoč je tista, ki se zgodi brez potrebe za napredovanjem. Sliši se čudno, morebiti zmedeno...