butl

Hvala vsem za vaše sočutje. Včeraj sva šla z ženo po sina v Železnike in si ogledala cel kraj in mesto, kjer ga je ujela voda. Nepredstavljivo vse skupaj. Kaj lahko stori podivjana voda in kako se je sin rešil. Sin je bil na mestu, kjer ga reševalec ni mogel opaziti. Kaj ga je gnalo, da je šel po odru okrog hiše, da mu je v trenutku, ko je sinu voda spodnašala noge na tistem stebru, vrgel vrv in ga vzpodbujal, da je skočil proti odru cca 4 m daleč, ne ve tudi on. Nepojmljivo. Nepojmljivo je tudi to, da je sin s skokom z mesta, zalit do pasu, dosegel z rokami stebre odra in se jih oprijel. Ko smo ogledovali to mesto, ni bilo nobenemu jasno nič. Dejal je, da ko je padal v vodo, da je imel občutek, da so ga prijele roke in ga dvignile ter ponesle do odra. Adrenalin? Ja, rešil ga je Janez iz Ljubljane /le to vem o njem, imam pa njegovo telefonsko številko/, ki je šel po gobe na Jelovico /čez Železnike ???/ in ga je ujma ujela na istem mestu in še nekdo, morda domačin, ki ga pa potem ni bilo nikjer več. Čudež? Prej sva z ženo še nekako upala, da bomo našli avto, mislm, ajd, zalit že, a vsaj zaprt in z vsem, kar je imel v avtu. Našli smo ga cca 2 do 3 km nižje... praktično zmletega. Sin ga je prepoznal po nekih detajlih. Sem bil pa zelo prijetno presenečen nad odzivnostjo in prijaznostjo uradnega osebja potem. Popolnoma nihče ni birokratiziral in vsem je bila dovolj le najina beseda, ko sva odjavljala avto iz prometa, prosila za nove dokumente, pa tko. Kapo dol vsem uradnikom na vseh področjih. Sožalje vsem, ki so v tej ujmi izgubili svoje najbližje. butl

Danes smo jaz in moja družina preživljali zelo hude trenutke. Nekje ob enih me je sin Matej klical iz Železnikov /Trnje/ in povedal, da ne more nikamor, da je parkiral na pločniku, da voda že dosega rob pločnika in narašča cca 10 do 20 cm na minuto in da ne ve, kaj naj. Takoj sem mu dejal, da naj zbeži nekam proč od vode, v hrib. Ob pločniku je ograja ene 2m visoka in je dejal, da bo splezal nanjo, ker da vzpetine ni blizu. Čez pet minut mu je voda odnesla avto. Poklical sem na 112 in prosil za pomoč. Poslali so gasilce. Pet minut kasneje je sin povedal, da je voda dosegla zgornji rob ograje in mu zaliva noge, on pa se drži nekega stebra in da naj pomoč pride takoj. Rekel sem mu, da naj se drži stebra, dokler bo zmogel in če ne bo nikogar, naj poskusi odplavati proč, če je možno. Čez pet minut ni bil več dosegljiv po mobitelu. Na 112 niso imeli nobenih informacij. Čez en čas sem klical gasilce v Železnike, a so dejali, da pri ograji niso našli nikogar. Mislil sem, da mi bo srce počilo od stiske, nemoči, skrbi, strahu, groze. Z ženo in starejšim sinom smo se odpravili proti Železnikom. Brez veze je pripomniti, da smo ves čas prosili Boga za pomoč a ne. Nekje pred dvorano Poden v Šk. loki sem dobil sporočilo /v glavo a ne, v misli, al kam že/, da je sin rešen, da naj me ne skrbi. To mi je rekel Matej in to mi je rekel Jezus. Ja, to sem zaznal v svojih mislih, jasno in glasno. Ko sem se v mislih zahvalil /vedno to storim, ko dobim tako sporočilo, pa tudi sicer/, je naslednji trenutek na moj telefon prispel SMS iz ene nepoznane številke "jst sem ok, živ in zdrav". To je bilo tam nekje ob pol treh. Ustavili smo se pred dvorano Poden in žena je klicala tisto številko nazaj. Nedosegljiva. Šli smo domov /ker cesta proti Železnikom je bila itak zaprta/ in čakali, ter vmes poskušali priklicati to številko. Zaman. Nedosegljiva. Ob petih je prišel SMS "dobr sem, ne morem nikamor". Telefon pa še kar nedosegljiv. No, ob sedmih je pa poklicel iz ene druge številke in povedal, da je na varnem, da se je zelo bal, da sta mu dva vrgla vrv, ko je že mislil, da je konec in da ga bo odneslo in da sta ga potegnila na varno. Sedaj spi nekje na toplem, jutri, ko bo cesta prevozna, bova šla z ženo ponj. Vse skupaj je prišlo za menoj. Utrujen sem neskončno, glavobol je neznosen. Tako kot pred par leti, ko se je starejši sin zaplezal v Koglu in sva z ženo preživljala enako nemoč, strah, stisko, grozo. Kriza. Aja. Ja, spet sem se zahvalil Bogu za srečen razplet. butl

Ja Alan, ves čas nam že razlagaš, kako je homoseksualnost, kaj že, napačna psihološka usmeritev, ki se jo da z ustreznim bolj ali manj agresivnim tretmajem do sebe pozdraviti. Ok. Tega ti tako ali tako ne bi nihče oporekal, če bi to predstavil kot eno izmed možnih vzrokov. Toda ti ga iz svojega zornega kota, iz svoje izkušnje ekstrapoliraš na počez in ga priznavaš kot edini možni vzrok. No vidiš, temu pa jaz oporekam. Kar pa se vzporednic s pedofilijo tiče. Četudi bi bila pedofilija podedovana, bi se še vedno z vsemi sredstvi boril proti njej. Ker pri pedofiliji gre za vdor v osebno integriteto otroka. Gre za nasilje, za zlorabo nad otrokom. Če že iščeš vzporednice, najdi primerljive. Še to. Če se homoseksualec, ki je postal to zaradi tvojega vzroka, se pravi, da je bolan po tvoje, v svoji koži počuti dobro, zakaj bi se zdravil? Nikogar ne ogroža in nikomur nič noče. Recimo, tudi bradavice so bolezenskega izvora, pa kaj. Koliko ljudi je, ki jih njihova prisotnost ne moti. Tisti pa, ki jih moti /tako kot je motilo tebe/, se grejo pa zdravit. butl

Dragi Alan Upam, da je to tvoja oblika črnega humorja in moram ti reči, da je zelo neokusna oblika. Če te jebejo v glavo tvoji neporavnani računi s homoseksualnostjo in jo jemlješ kot nekaj nenormalnega, je to tvoja stvar. Da pa enačiš homoseksualnost s pedofilijo, je pa bolano. Če slučajno ne veš: homoseksualni akt je akt dveh odraslih na prostovoljni osnovi. Če je tak, je to njuna osebna in intimna zadeva, v katero se nima pravice vtikat noben moralist, janičar, skratka...nihče. Pedofilija je pa akt odrasle osebe in otroka. Otrok se pa zagotovo ne odloča odgovorno in prostovoljno, zato je to zloraba otroka in kriminalno dejanje, ki zahteva moralni in kazenski pregon storilca in dolžnost vsakega od nas je, da se v tak odnos vtakne, da prijavi storilca in mu prepreči odnos, če lahko. In ne enači več homoseksualnosti in pedofilije, Alan. Mislm, na kozlanje mi gre ob tvojih primerjavah, ki jih vlečeš kt kurja čreva. Če ti je homoseksualnost in pedofilija eno in isto, so ti tvoji guruji čist premal pral mozek. Jebenti. butl

O Zepo A veš, tist o dokazljivosti, o dokumentiranju, nisem napisal zato, da kao ti ne bi verjel ali da bi ti moral komurkoli dokazovat karkoli, sploh ne. To sem napisal zato, ker so ljudje, ki potrebujejo pomoč, ma, vse več jih je. Oni to rabjo, a veš. Zaradi njih, ne zaradi mene al tebe al kr tam enga. Razvajenka, se strinjam, da marsikaj ne zdrži marsikatere teze, včasih pa je problem le v nerazumevanju med podanim in prejetim, zato bi bil zelo vesel, če se mal konkretiziraš. Mislm, če poveš, a ne, to pa to ne zdrži te in te teze, zato in zato. butl

O Razvajenka Zdej, mnenja med strokovnjaki se razlikujejo, a ne. Eni zagovarjajo, da so recimo avtizem, shizofrenija, tud BM, dedno pogojene bolezni in posledice, kaj pa vem, fizičnih okvar, ki se manifestirajo v spremenjeni kemiji možgan in da nikakor niso posledica patologije v vzgoji. Eni drugi /vem za ene Angleže in tud za ene Američane/ pa zagovarjajo tezo, da patologija v vzgoji v ekstremnih primerih pripelje do manifestacij vedenja, ki so po znakih vsaj zelo blizu, če že ne enaki tem boleznim. Eni iz skupine prvih utemeljujejo, tko, laično /v pogovoru z menoj/, svojo tezo s tem, da bi morala psihoterapija v primeru, da je vzrok vzgoja, pomagati in pozdraviti bolezen, pa takih primerov ne poznajo, primere, ki jih druga skupina navaja, pa ocenjujejo kot vedenja, podobna bolezni, ki pa niso ta bolezen, druga skupina pa navaja primere, ko so se bolniki s spremembo vedenja pozdravili in ne potrebujejo več zdravil. Jebiga, tako kot v vsaki znanosti, se tudi v tej dogaja razvoj a ne in moje laično mnenje je, da je fajn poskusiti z vsem, kar obeta. Kar se vpliva vzgoje na razvoj teh bolezni tiče: Za primer samo. Do šestega meseca starosti se lahko ob "mrzli mami" /to je taka, ki se ni sposobna spustiti na nivo otroka v sebi in se ne zna odzivati na otrokove dražljaje in zato ni sposobna komunikacije z njim/ v najhujši obliki otrok tako zapre v svoj svet, da postane njegovo kasnejše vedenje zelo podobno avtizmu . Kaj sploh je "mrzla mati". To je mama, ki je kot otrok doživljala enako vzgojo - brez ljubeče podpore svoje mame, brez nežnosti, brez dotikov, z veliko mero neodzivnosti za njene potrebe...pa tko. Vsak poskus spuščanja na nivo otroka v sebi /ki je nujno potreben za vzpostavitev stika s svojim pravim otrokom/, ji povzroča toliko bolečine /v podzavesti/, da se enostavno ni zmožna spustiti tako globoko. Podobno je pri materi, ki v svojem otroštvu ni uspela razmejiti sebe od ostalega sveta, vzpostaviti odnosa jaz-okolje, jaz-mama, ampak so te slike prekrite, bolj ali manj. Enak vzorec prenaša na svojega otroka. V najhujši obliki se pri otroku lahko manifestira vedenje, podobno shizofreniji, v malce blažji obliki pa kot bipolarna motnja. V primeru, da je mati neobčutljiva za otrokove potrebe /še vedno okrog ajd, okrog šestega meseca starosti, ko meje še niso vzpostavljene, ko zaznava in spomin še nista sinhronizirana/, recimo, da se otrok joka, ona ga pa pušča da se dere, ker ga ne želi razvaditi /ker je tudi njena mati počela enako/ ali, da se mora navaditi spati sam, da ni čas za hrano, pa tko... dalj časa, bo otrok, da bi olajšal sebi stisko, te boleče občutke dal ven iz sebe, kot del, ki ni del njega, ki je del okolja. Na ta način sse olajša, po drugi strani pa začne svet doživljati kot nekaj slabega. V najhujši obliki postanejo njegova vedenja podobna paranoji, v blažji pa prevračanje krivde na okolje /ljudi, svet, dogodke/. Ne, to ni zraslo na mojem zelniku. Mehanizmi povezav so povzeti po različnih avtorjih, je pa res, da odkar jih poznam, tko, od daleč,in glede na moja opažanja, ima tudi ta teza težo, ki je ni za zanemariti. Lahko, da je ločnica med eee, diagnosticirano boleznijo in vedenji, podobnimi bolezni, določljiva in da gre za različne vzroke, ki so med seboj nepovezljivi, to pak ne vem. Zdej, prebral sem tudi tvojo izkušnjo, Zepo. Meni se zdi, da bi bilo zelo smiselno, da bi imel ti to dokumentirano, da bi bil primer sledljiv in preverljiv. Ker vsekakor bi bile take izkušnje dobrodošle kot pomoč uradni medicini in sem prepričan, da se uradna medicina take pomoči ne bi branila. Seveda pa mora biti metoda, primer, podprta z dokumentacijo in argumenti, sej veš...zaradi ponovljivosti in dokazljivosti. Samo pripoved ni dovolj. butl

Hojla Alan Pravzaprav je tko le na prvi pogled. Bistvena razlika je v tem, da večina ljudi v fazi navdušenja ali potrtosti ohranja zavesten spomin na drugo fazo, medtem, ko ljudje z BM tega nimajo. To kar je, je. Zaradi tega so vsi psihološki tretmaji v eni od obeh faz tako neuspešni.

Zdej, mislm, Mici, ti rajtam nisi glih prou mlada več, tko da si verjetn slišala tist izrek, ki pravi, da če bi bila metoda oko za oko in zob za zob taprava, da bi bla zemlja že zdavnaj slepa in škrbasta. Spet zdej, ti ziher poznaš sveto pismo dobr, a ne. A mi lahko prosim najdeš citat v njem, kjer Jezus pravi, da če se en ne strinja s teboj al pa da se ne ujema glih s tvojimi trepalnicami al pa da ti mot sliko na televizorju, da ga maš pol pravico žalt, pljuvat, zmerjat in nasploh posegat v njegov prostor, v njegovo integriteto? Hvala Mici

Dej se mal usekn, zgleda da maš čist zamašen nos

Prenehajo z zdravili, ker ne vedo, kaj sledi. V fazi maničnega vedenja so prepričani, da so zdravi, da zmorejo vse in da se naslednja faza ne bo ponovila. Zato. Pomembno je vzdrževati stanje med fazami in tu lahko svojci ali bližnji zelo pomagajo, ker so z bolnikom, ker ga poznajo in tako prej zaznajo, da se pojavlja en ali drug odklon ter mu lahko pomagajo, da vzame zdravila pravočasno, ko je njegovo dojemanje še kolikor toliko normalno. Pravtako so oni tisti, ki lahko obveščajo zdravnika o dinamiki bolezni, da se ta potem lahko odloči za ustrezne spremembe ali nadaljevanje tretmaja. Psihoterapevtska pomoč bolniku v času ene ali druge faze je praktično nemogoča, ker takrat bolnik ni dojemljiv zanjo. Je pa dojemljiv v stanju med fazama in tudi zato je smiselno to stanje čimbolj kvalitetno vzdrževati. butl

Pozdravljena Ita(q)rina Zdravila, ki bi pozdravilo BM, ni. Obstajajo pa učinkovita zdravila, ki vzdržujejo stanje brez simptomov, vendar jih je potrebno redno jemati. V veliko pomoč bolniku so dobri odnosi s svojci. Dobri odnosi so itak v pomoč vsakemu a ne, v tem primeru je pa pomembno, da ima bolnik nekoga, ki mu zaupa. Namreč ljudje, ki so v bližini, opazijo prej spremembe v vedenju in če jim bolnik zaupa, se bo lažje odločil za obisk pri zdravniku. Najboljše rezultate daje kombinirano zdravljenje z zdravili in psihoterapevtskimi tretmaji. O vzrokih za BM stroka ni enotna, nekateri raziskovalci se nagibajo k tezi, da je eden od možnih vzrokov lahko tudi v nepravilni vzgoji otroka tja do cca tretjega leta. Zdej, če je to res, potem bi morala biti psihoterapija v teh primerih zelo uspešna. Moram reči, da nimam pojma o alternativnih tretmajih BM, ne o metodah, ne o rezultatih, niti nimam podatka, da bi kdo to izvajal. butl

Saj te nisem tega vprašal, pač pa tole: Se ti prijetno počutiš, ko te kdo žali, te obsoja, te prezira? Ne? In zakaj potem to počneš drugim?

Pozdravljena Mici59 Se ti prijetno počutiš, ko te kdo pohvali, je blag do tebe, te spoštuje, te ljubi, te sprejema, ti odpušča? Se a ne. Se ti prijetno počutiš, ko te kdo žali, te obsoja, te prezira? Ne? In zakaj potem to počneš drugim?

A je plehnat zid, k je že ves zarjavel? Lahko bi ga kdo mal poštrihal, vsaj z minijem, da se nau škoda delala, a ne.

Ej, Tjazy, tebe je pa fest zrukal zgleda. Se te spomnim kakšno leto dve tri nazaj, s kakšno prepričanostjo in nonšalanco si mi oponiral, ko sem pisal o ljubezni med dvema in kako da je le igra ega, pa tko. A te je oplazila zdej? Mislm, ljubezen?

Če bi mi sin povedal, da je homoseksualec, bi bil žalosten. Ker vem, da bi bil v današnji družbi deležen nestrpnosti in šikaniranja. Zato bi se trudil, da bi mu bil 200% v oporo in njegovemu izbrancu pravtako.

O Palčica spet. Zdej, jst ne poznam nobenega dobrega psihoterapevta, ki bi bil zastonj. Samo, mislm, nekje si napisala, da vse veš, samo nočeš sprejet al karkol že, a ne. Zakaj pol iščeš pomoč? Nihče, tud psihoterapevt ne bo namesto tebe naredu tud enga koraka ne, ker ga ne more, ti ga pa nočeš? V čem je pol keč? A si hotla samo mal pojamrat, al ja? No, želim ti, da se losaš česar bi se že rada in da najdeš, karkol že iščeš. butl

Ko to bluzi, ko to bluzi, pogledajmo ko, ko je to, ko je to, ooo ooo. . . . dons se mi nekej pojčka

Palčica lep pozdrav Zdej, jst sem samo en butl in se ne spoznam glih na potrebe po biti ljubljen, pomeniti nekomu vse, biti vreden, dober priznan, za kar pri tebi verjetno gre, a ne. Ponavadi je tko, da če ti starši niso nudili dovolj brezpogojne ljubezni, te niso sprejemali take kot si, so ti govorili, da iz tebe ne bo nikoli nič, da nisi dobra, da če ne boš tako ali drugače, te pač ne bodo marali in tudi nihče drug ne, a ne, potem ti počasi vcepijo občutek, da nisi dovolj dobra, da nisi vredna ljubezni, da si slaba. Iz tega sledi slaba samopodoba in silna želja, pravzaprav potreba, po potrjevanju od zunaj, od drugih. Tvoja samopodoba postane odvisna od drugih in njihove ljubezni ter potrditve, zato jo tudi ves čas iščeš pri drugih. Vsakič, ko se nekdo zanima zate, se mu predaš, ker je njegovo zanimanje obliž na tvojo bolečino, obenem pa se bojiš, da te bo zapustil in ti potrdil, da res nisi dovolj dobra, da nisi vredna ljubezni. Kaj storiti, a ne? Kako priti ven iz tega kroga? Kako priti do izgubljenega samospoštovanja in se preleviti v samozavestno, s seboj zadovoljno dekle? Jah, pravzaprav ti ne preostane drugega, kot da začneš delati na sebi, na spoznavanju sebe, na spoznavanju zakonitosti, vzvodov in ključev, ki delujejo v odnosih med ljudmi in do sebe. Se mi zdi, da si še zelo mlada in prav zato bi ti svetoval, da se obrneš na kakega dobrega psihoterapevta, ker je ta pot verjetno najlažja in najkrajša. Kar je dobro, ker a ne, lahko se ti zgodi, da v tej silni potrebi pomeniti nekomu nekaj, pride do nezaželenih posledic /recimo nosečnost/ in bi bila pot potem bistveno težja rajtam. butl

Zdej, jst sem samo en butl in se ne spoznam na vzroke homoseksualne usmerjenosti glih. Zame je pomembno, kakšen je kot človek, njegova seksualna usmerjenost je pak njegova intimna stvar in pravica. Je pa res, da si raziskovalci človekovega razvoja /kakršnegakoli že/ niso niti enotni, poleg tega se pa vsaka znanost razvija a ne. Zna bit, da je vsega pomalo, da je stvar dedna pri nekaterih, pri nekaterih pa privzgojena. Pa kaj. Druga stvar je pa vzgoja otroka s strani istospolnih staršev, ker če ga vzgajata, mislm, zame sta starša. Tukaj dam prav Alanu, da je za optimalen razvoj idealno, da ima različnospolna vzgojitelja in to idealna /mislm, ki znata, ki imata spucano podstrešje, pa tko/, a ne. Toda, obstaja še druga resnica. Otrok je mal blj kompleksna stvaritev a ne in če bi bilo vse odvisno samo od staršev, bi bili mi vsi težki invalidi. Pa nismo. Kajti namreč, otrok lahko pomnjkanje enega roditelja tudi nadomesti. Bratje, sestre, stare mame, dedki, prijatelji... so lahko zelo uspešen nadomestni vzgojitelj. In jst mislim, da zlahka dva osveščena, z znanjem podprta homoseksualna starša vzgojita otroka v bistveno bolj zdravo odraslo osebo, kot jih trenutno vzgaja vsaj 90% heteroseksualnih staršev. butl

Aha. A tko pol praviš? Da je duhovno razvit človek ta, ki obvlada svoje telo, levitira, astralno potuje, je jasnoviden, jasnočuten, jasnoslišen, pa tko. Obenem pa reven, ker materialnost in duhovnost ne gresta skupaj? Mislm, sem se hotel mal pohecat, pa dat skupaj Sai Babo, pa Copperfielda, ampak, oba sta bogata, pol nista duhovna a ne. Pa se ne bom. Zdej, ne bi o gonih ali potrebah, ker osnovni človeški gon ni seks ampak preživetje. Me pa zanima, mislm, zakaj bi bila skrb za svoj materialni blagor nekaj neduhovnega? Konec koncev je denar energija ravno tako, kot vse druge, pravzaprav je to močna energija. A veš koliko dobrega lahko storiš z denarjem? In slabega takisto. Kot z vsako drugo energijo a ne. Namen je pomemben. Fokusiranje svojega življenja v zbiranje denarja zaradi denarja samega, zaradi potrjevanja svoje vrednosti, za iskanje potrditve zunaj sebe niti nima veze ne z duhovnostjo, ne z neduhovnostjo. Je le način, kako ublažiti bolečine ran, dobljenih enkrat, kaj pa vem, morda v otroštvu. Način pridobivanja denarja pa že kaže na duhovno razvitost nabiralca. Zanemarjanje sebe, svojih najbližjih, izkoriščanje zaposlenih, prevare, kri na denarju... so pak močni pokazatelji duhovnega nivoja nabiralca. Po eni strani. Po drugi strani tudi silna dobrodelnost /skrita ali odkrita/ imetneža ni znak duhovne razvitosti, če je denar pridobljen na krvav način. A ne. Ako pak nekdo, ki spoštuje sebe in soljudi, jih sprejema take kot so, je iskren, ljubeč, blag, v harmoniji s seboj in svetom, sočuten, pa tko, ima dobro idejo in jo zna spretno unovčiti in zaslužiti silne denarje, je kaj, neduhoven zaradi tega? Je nekdo, ki ima dar levitiranja, jasnovidnosti, astralnih potovanj, pa tko...duhovno razvit, zraven pa pretepa otroke in ženo in se prepira s sosedi? Je tisti Indijec, ki mu sveti prah leti iz prstov, meditira leto dni pod drevesom, levitira, opazuje belo energijo, ki prihaja ali odhaja iz njega, pa tko...njegova družina pa tolče vsakodnevni boj z lakoto in mu otroci umirajo zaradi podhranjenosti, umazanije, pa tko...duhovno razvit človek? Je kdorkoli, ki zna na pamet Bagavat Gito /oprosti, če sem narobe napisal naslov, ker je nisem bral/ ali Sveto pismo in celo uči nas, butle, obenem pa obsoja druge, jim grozi, se ima za večvrednega, zanika darilo, ki ga je dobil, to je sebe in svoje življenje, sovraži ljudi, pa tko...duhovno razvit človek, nekdo tretji, ki nima nobenega mističnega daru, ki dela vsak dan, da redno plačuje položnice in preživlja sebe in svoje otroke, jim omogoča šolanje, ljubi svojo ženo in otroke, jih spoštuje, je toleranten, razumevajoč, blag, nežen, sočuten do sebe, svoje družine, do ljudi in okolja, Ki živi to življenje tu in ta trenutek zavestno, pa tko...duhovno nerazvit? Mislm, kaj je sploh duhovnost? Aja, še tole. Če nekaj veš, potem znaš to tudi razložiti.. pa naj je pitagorov izrek ali pak duhovno izkustvo. butl

Hojla Bela vrtnica Mislm, eee, a lahko tole mal blj razložiš no? Hvala

Kuvrtat, moje spoštovanje Prav občudujem tvojo vztrajnost, tvojo blagost, tvojo spoštljivost, tvojo energijo. To zmorejo samo veliki ljudje. Kapo dol.

Nak, ne poznam je. No, zdej mi je pa začel noht na palcu odstopat. Zgleda, da znajo bit sanje tud nevarne za zdravje.

Zali živjo Zdej, jst sem samo en butl in se na priročnike, nasvete, bližnjice pa tko... ne spoznam glih. Ker, pišejo jih ljudje a ne in vsak iz svojega zornega kota. Kar zna bit dobro al pa tud ne. Če sam veš, kaj bi rad, pol zna bit dobro, ker lahko oceniš, a je primerno tud zate in vzameš al pa ne. Če pa ne veš, kaj bi rad, pol pa slediš receptu. Ampak ponavad ta recept ni namenjen teb, ni teb pisan na kožo, temveč tistemu, ki ga je pisal. In če mu slepo slediš, zna bit, da si pol razočaran, da ti ne sede glih. Če bi bil jst v taki dilemi kt ti, bi se najprej verjetno vprašal, kaj si jst želim. Kaj bi rad. butl